Ledeni Ljubljančani za začetek adventa
Jutri prižig luči okrašene Ljubljane, na Kongresnem trgu še drugo leto zapored Ledena dežela z ljubljansko tematiko.
Odpri galerijo
Katedrala svobode za uporabnim toboganom, ki ga čuva zeleni zmaj. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Novoletne prireditve se bodo v Ljubljani pričele jutri, v petek, 29. novembra, s prižigom luči ob 17.15. Na zgornjem koncu Kongresnega trga pa bodo v ohlajenem paviljonu Ledene dežele že na ogled ledene skulpture.
Skulpture popeljejo obiskovalce po ljubljanski zgodovini - umetniki iz Slovenije, Finske, Mongolije in Srbije so jih večinoma z motornimi žagami, domišljijo, malo pa tudi z likalniki, izoblikovali iz 60 ton ledu. Miro Rismondo je ob otvoritvi povedal, da gre večinoma za domač led, napovedal pa tudi, da bodo prihodnje leto vse skulpture iz domačega ledu.
Večina umetnikov, ustvarjalcev unikatnih skulptur, so stari prijatelji; ledene skulpture so bile prvič postavljene v središču Ljubljane lani, ko so kraljevali zmaji, predtem pa so bili po prvencu v Kranjski Gori nekaj let razstavljeni v BTC Cityju, katerega direktor Miha Mlakar je ob današnji otvoritvi zatrdil, da gre za "najlepšo razstavo v ledu na svetu" na pravi lokaciji.
V ledu so zaživeli različni "Ljubljančani" - od mostiščarjev in njihovega kolišča ter drevaka, preko "obiskovalcev" Jazona, Medeje in njune ladje Argo, pa rimskega legionarja ter takratnih dirkalnikov, konjskih vpreg, do Peruna, ki nosi tudi finsko ime Perkele; brez zmaja postavitev v Ljubljani ne bi bila popolna. V sodobnejši čas nas popelje rabelj, ki pa se ni pripeljal v tovornjaku, niti se ni spustil po čisto pravem in uporabnem ledenem toboganu.
Ledeni Plečnik na ledeni klopi gleda proti vodnjaku, poleg mojstra je njegova katedrala svobode, osnutek slovenskega parlamenta. In da, kot se za praznični čas spodobi, so tu tudi ledene jaslice. Brez sv. Treh kraljev - pa ne zato, ker bodo skulpture v Ledeni deželi na ogled do 6. januarja, do njihovega prihoda.
Jutri, v petek pred prvo adventno nedeljo, bodo oživele tudi sejemske in gostinske hišice na običajnih prizoriščih, tudi na Ljubljanskem gradu. Tudi nekaj sprememb bo - jaslice iz slame v naravni velikosti so se na primer z Brega preselile čez Ljubljanico na Gallusovo nabrežje.
Skulpture popeljejo obiskovalce po ljubljanski zgodovini - umetniki iz Slovenije, Finske, Mongolije in Srbije so jih večinoma z motornimi žagami, domišljijo, malo pa tudi z likalniki, izoblikovali iz 60 ton ledu. Miro Rismondo je ob otvoritvi povedal, da gre večinoma za domač led, napovedal pa tudi, da bodo prihodnje leto vse skulpture iz domačega ledu.
Večina umetnikov, ustvarjalcev unikatnih skulptur, so stari prijatelji; ledene skulpture so bile prvič postavljene v središču Ljubljane lani, ko so kraljevali zmaji, predtem pa so bili po prvencu v Kranjski Gori nekaj let razstavljeni v BTC Cityju, katerega direktor Miha Mlakar je ob današnji otvoritvi zatrdil, da gre za "najlepšo razstavo v ledu na svetu" na pravi lokaciji.
V rimskih časih je bila Ljubljana Emona. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Od mostiščarjev do Plečnika
V ledu so zaživeli različni "Ljubljančani" - od mostiščarjev in njihovega kolišča ter drevaka, preko "obiskovalcev" Jazona, Medeje in njune ladje Argo, pa rimskega legionarja ter takratnih dirkalnikov, konjskih vpreg, do Peruna, ki nosi tudi finsko ime Perkele; brez zmaja postavitev v Ljubljani ne bi bila popolna. V sodobnejši čas nas popelje rabelj, ki pa se ni pripeljal v tovornjaku, niti se ni spustil po čisto pravem in uporabnem ledenem toboganu.
Mojster Jože Plečnik z družbo na ledeni klopi. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ledeni Plečnik na ledeni klopi gleda proti vodnjaku, poleg mojstra je njegova katedrala svobode, osnutek slovenskega parlamenta. In da, kot se za praznični čas spodobi, so tu tudi ledene jaslice. Brez sv. Treh kraljev - pa ne zato, ker bodo skulpture v Ledeni deželi na ogled do 6. januarja, do njihovega prihoda.
Jutri, v petek pred prvo adventno nedeljo, bodo oživele tudi sejemske in gostinske hišice na običajnih prizoriščih, tudi na Ljubljanskem gradu. Tudi nekaj sprememb bo - jaslice iz slame v naravni velikosti so se na primer z Brega preselile čez Ljubljanico na Gallusovo nabrežje.
