Mestni vrtički tudi v Vižmarjah

Občina oddaja na osmih lokacijah 871 vrtičkov.
Fotografija: Vrtički med Ulico Iva Grudna in notranjsko železniško progo so obdelani in na novo parcelirani. FOTO: Aleš Stergar/Delo
Odpri galerijo
Vrtički med Ulico Iva Grudna in notranjsko železniško progo so obdelani in na novo parcelirani. FOTO: Aleš Stergar/Delo

MOL je pred štirimi tedni na Grbi, kjer je 57 vrtičkov, odprla svoje osmo urejeno vrtičkarsko območje. Po pripravi projektne dokumentacije bodo jeseni začeli urejati 60 vrtičkov v Vižmarjah, kjer bodo vrtičkarji lahko sejali in sadili prihodnjo pomlad. Prihodnje leto pa načrtujejo ureditev vrtičkarskega območja Muste.

Na doslej urejenih občinskih območjih je skupaj 831 vrtičkov. Trenutno je nekaj vrtičkov neoddanih na Ježici, kjer je skupaj 258 vrtičkov, 60 jih je na območju med ulico Iga Grudna in notranjsko progo na Viču, na največjem območju Rakove jelše na Barju pa je skupaj 320 vrtičkov. Tam je do zapolnitve območja oziroma do preklica še vedno odprt razpis, tako da na občini odpirajo prispele ponudbe vsak mesec in s strankami sklepajo pogodbe.

Na drugih vrtičkarskih območjih se interesenti uvrstijo na čakalne sezname. Največ zanimanja je za zakup enega od 51 vrtičkov v Dravljah in enega od 14 v Štepanjskem naselju; tudi zato, ker so na teh dveh območjih vrtički opremljeni s samostojnimi lopami. Novo vrtičkarsko območje v Vižmarjah bo opremljeno podobno kot območje Grba s skupnimi lopami, vodovodom, prostorom za druženje s klopmi in mizami ter otroškim igriščem. Območje je ograjeno, vhodna vrata pa so zaklenjena. K vrtičkom spada tudi sadovnjak z medovitim vrtom in pergolo, namenjeno druženju in izobraževanju vrtičkarjev.​​​​​​​


Čakalne vrste


Na vrtičkarskem območju Iga Grudna je infrastruktura na pogled še vedno takšna kot pred leti, je pa bilo območje pred kratkim parcelirano. Čakalne vrste in prosta mesta na Barju so posredni dokaz, da je urejenih vrtičkarskih območij na dosegu roke v Ljubljani premalo. Poleg občinskih vrtičkarskih območij je v mestu še nekaj zasebnih in kar nekaj med njimi je neurejenih. Koliko je vseh vrtičkarskih površin v prestolnici, pa je težko ugotoviti.

Na občini navajajo, da je bilo pred 35 leti v mestu 289 vrtičkarskih območij na 200 hektarih zemljišč. Največ, 378 območij, se je na 267 hektarih raztezalo leta 1995, potem pa sta tako število območij kot njihova površina začela upadati. Leta 2008 je 218 območij pokrivalo 130 hektarov zemljišč, leta 2009 pa se je MOL celostno lotila problematike – spomnimo le na vrtičke pri Žalah in na levem bregu Save v Spodnjih Črnučah. Leta 2010, ko sta nastali vzorčni območji v Štepanjskem naselju in v Dravljah (oziroma v četrtni skupnosti Šentvid) ob Pečnikovi ulici, je bilo le še 23 vrtičkarskih območij na 45 hektarih. Pred petimi leti so uredili vrtičkarsko območje Ježica, leta 2016 Rakova jelša - Barje, leta 2017 Vojkovo s 64 vrtički in lani območje ob Ulici Iga Grudna.


Tujerodne rastline in komarji


Na občini vrtičkarje tudi opozarjajo, da invazivne tujerodne vrste siromašijo pestrost domorodnih vrst ter škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in povzročajo gospodarsko škodo. Zato jim priporočajo, naj sadike pred saditvijo vedno preverijo. 

V okviru akcije Za lepšo Ljubljano so v MOL zbrali 390 keramičnih, 850 plastičnih in 180 kovinskih odsluženih posodic z vrtov in balkonov. Prinašalce so nagradili s sadiko zelišča, ki odganja tigraste komarje, brezplačno pa so prejeli tudi manjšo količino komposta Rastko, ki ga iz ločeno zbranih bioloških odpadkov pridelamo v Regijskem centru za predelavo odpadkov (RCERO) Ljubljana. Obiskovalcem so razdelili 700 sadik zelišč in 7,5 kubičnega metra komposta.

Komentarji: