Mesto v novo leto s 15 milijoni kratkoročnega posojila

Ljubljana – Čeprav je občina tik pred iztekom leta morala znižati proračun za petino, gre tudi v prihodnje leto z optimističnimi načrti, saj pričakuje sto milijonov evrov prihodkov več kot lani. Poleg tega pa, kot kaže, predvideva likvidnostne težave, saj s prvim letošnjim javnim naročilom že išče kreditodajalca za 15-milijonsko kratkoročno revolving posojilo.

Osnutek določa letošnji proračun v višini 395,2 milijona evrov. Prihodkov naj bi se zbralo 387,2 milijona, najeli pa bodo za osem milijonov dolgoročnih posojil. Načrtujejo 382,7 milijona evrov odhodkov, ob tem naj bi odplačali za deset milijonov starih posojil. Z zadnjim lanskim proračunom so predvideli 281 milijonov evrov prihodkov; koliko so jih realizirali, na MOL še nočejo razkriti. Hkrati z osnutkom proračuna za letošnje leto bodo mestni svetniki 19. januarja obravnavali tudi osnutek za prihodnje leto. Ta je manj optimističen: načrtujejo 327,4 milijona evrov prihodkov in 314,6 milijona odhodkov ter šestmilijonsko zadolževanje.

Mestna uprava pričakuje, da bodo kljub varčevanju države in nižji povprečnini letos zbrali več davčnih prihodkov kot lani, in sicer nad 217 milijonov evrov, medtem ko je bila ocena lanske realizacije 203 milijone. Najbolj naj bi se povečal priliv od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za najmanj deset milijonov v primerjavi z lani. Še bolj nerealno so zastavljeni kapitalski prihodki, kjer se zbirajo kupnine od prodanih nepremičnin. Na občini so ocenili, da bodo zbrali skoraj 54 milijonov evrov, to je več kot petkrat več kakor leta 2013. S prodajo katerih nepremičnin naj bi na MOL zbrali toliko kot še nikoli do zdaj, ni znano, saj osnutku (še) ni priložen načrt razpolaganja z nepremičninami.

Za Rcero kar 65 milijonov

Največja rast je načrtovana pri transfernih prihodkih, kamor sodijo nakazila iz državnega proračuna, proračuna EU in iz drugih občin. Potem ko so leta 2013 realizirali okoli sedem milijonov evrov transfernih prihodkov, ocenjena realizacija za lani pa je slabih 13 milijonov, letos predvidevajo, da bodo počrpali skoraj 80 milijonov. Skokovita rast te postavke je bolj realna, saj je to leto zadnje za črpanje sredstev iz finančnega obdobja 2007–2013; sredstva, ki ne bodo počrpana letos, bodo izgubljena.

In če ne bo zapletov z nadgradnjo Regijskega centra za ravnanje odpadkov na Barju, največjega okoljskega kohezijskega projekta v državi, bi morali biti letos res daleč najuspešnejši doslej. V mestni blagajni naj bi se tako za ta projekt iz državnega proračuna, kohezijskih sredstev in sredstev drugih občin zbralo okoli 65 milijonov evrov (samo iz proračuna EU več kot 50 milijonov). Poleg tega občina pričakuje še 2,7 milijona za gradnjo parkirišč P+R in 2,2 milijona za projekt Ljubljana za zeleno mobilnost. Načrtujejo pa tudi kar nekaj milijonov prihodkov za projekte, za katere še ni odločb o sofinanciranju (povezovalni kanal C0, nadgradnja centralne čistilne naprave ...), katerih realizacija je zato bolj negotova.

Pri odhodkih je največja rast tako predvidena pri investicijah: teh naj bi bilo za 157 milijonov evrov. Za primerjavo: leta 2013 je bilo realiziranih slabih 38 milijonov investicijskih odhodkov, v zadnjem lanskem rebalansu jih je bilo za dobrih 57 milijonov. Pričakovanja za leto 2015 so bržkone preveč optimistična, a ob iztekajoči se finančni perspektivi in zaključevanju Rcera je pričakovati, da bo investicij letos več kot v preteklih letih.

Med proračunskimi porabniki mestne uprave je največ pridobil oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, ki je imel lani zagotovljenih 75 milijonov evrov, v osnutku letošnjega proračuna pa ima kar 164 milijonov. Bistveno se bosta povečali še vsoti službe za razvojne projekte in investicije (lani 18 milijonov, letos 31) in službe za lokalno samoupravo, ki je imela lani na voljo slab milijon, letos pa so ji jih namenili dobrih pet. Povečanje gre na račun nakupa prostorov v poslovno-upravnem centru Zalog, ki ga bo v javno-zasebnem partnerstvu gradil Spar. Občina je v proračunu za ta namen predvidela 4,2 milijona.

Investicije na čakanju

Ker je mestna uprava tako pozno pripravila osnutek proračuna, se bo občina do potrditve predloga proračuna (predvidoma konec marca) financirala po dvanajstinah in do takrat novih investicij ne bo mogoče začeti. To med drugim pomeni, da bo morala gradnja kanalizacije v Hrušici in na Rakovi jelši, za katero že izbirajo izvajalce, počakati vsaj do aprila. Enako velja za gradnjo novega P+R na Barju in širitev P+R na Dolgem mostu, za katero je občina že pridobila gradbeni dovoljenji in evropska sredstva, ni pa še objavila razpisa za izvajalca.

Večje investicije, za katere denar namenja osnutek proračun, navajamo v tabeli. Za nasedli projekt garaže Kozolec II, kjer gradnja stoji že skoraj eno leto, osnutek predvideva, da bo občina dokupila dodatne parkirne prostore in postala lastnica dveh od treh etaž. Med zanimivejšimi investicijami, ki imajo zagotovljena sredstva, a ne presegajo milijona evrov, velja omeniti prenovo Gallusovega nabrežja in stopnic na Trnovskem nabrežju v okviru oživljanja nabrežij Ljubljanice, gradnjo vodovoda v Podutiku, na Toškem Čelu, Malem Vrhu, v Trebeljevem in Volavju in nadaljnjo komunalno opremljanje Vinterce.

Malo za poplavno varnost

Za zagotavljanje poplavne varnosti je v osnutku za letos namenjenih zgolj 5000 evrov, in sicer za pripravo dokumentacije za pridobivanje evropskih sredstev v prihodnjem obdobju. Je pa za zadrževalnik Brdnikova zagotovljenih skoraj 600 tisoč evrov, in sicer za pridobivanje zemljišč, za ureditev območja Brdnikove ulice pa še dodatnih 650 tisoč. A večina potrebnih sredstev (okoli tri milijone) je predvidena šele leta 2017.

Okoli 40 tisočakov je zagotovljenih za gradnjo treh mostov čez Mali graben, s čimer naj bi prav tako izboljšali poplavno varnost tega dela Ljubljane. Toda tudi v tem primeru so sredstva namenjena le dokumentaciji – kot pojasnjujejo na občini, zato, ker ministrstvo še ni sprejelo lokacijskih načrtov – gradnja pa je predvidena šele 2017.

Investicije na dolgoročnem čakanju

Za katere pogosto izpostavljene investicije v proračunu znova ni denarja? Med njimi najdemo center Rog, za katerega je občina lani pridobila gradbeno dovoljenje. A ne letos ne prihodnje leto za projekt, ocenjen na 27 milijonov evrov, ni predvidenih sredstev; po načrtu razvojnih programov (NRP) bi financiranje morda lahko dočakal leta 2017.

V nedoločeno prihodnost sta prestavljena še dva projekta iz Jankovićevega predvolilnega programa iz leta 2006: kopališče Ilirija, za katero sredstev za gradnjo pred letom 2017 prav tako ne bo, in parkirna hiša pod tržnico, za katero bo občina sicer letos namenila skoraj pol milijona za uskladitev projektne dokumentacije, sama gradnja (celoten projekt je v NRP ocenjen na 37 milijonov evrov) pa naj bi bila odvisna od še neznanega zasebnega partnerja. Tudi gradnja parkirnih hiš Arhiv in Moste se pred letom 2017 ne bo začela.

Vsaj do takrat je zamaknjena tudi obnova Hale Tivoli, ki je bila leta 2013 že tik pred izvedbo. Prav tako v prihodnjih dveh letih občina ne zagotavlja denarja za propadajočo Cukrarno – tako projekt Ene hiše (selitev vseh upravnih služb) kot projekt Galerije Cukrarna se pred letom 2017 ne bosta začela uresničevati.

Tudi širitve pokopališč – Žale, Sostro, Polje in Vič – so premaknjene v prihodnja proračunska obdobja, čeprav so v osnutku proračuna zapisali, da bo »glede na letno število pogrebov v približno dveh letih zmanjkalo razpoložljivih, za pokope prostih površin«. Letos in prihodnje leto so sredstva namenjena le dokumentaciji. Enako velja za gradnjo centra za zaščito in reševanje ob Štajerski cesti, za katerega je občina lani izvedla arhitekturni natečaj in je v NRP ocenjen na dobrih 13 milijonov evrov. Denarja pa v proračunih za prihodnji dve leti ni niti za ureditev mestnih vrtičkov.

Do osnutkov so večinoma kritični tudi vodje opozicijskih svetniških skupin v mestnem svetu, katerih mnenja navajamo v nadaljevanju.