Milijone za kanalizacijo pričakujejo do jeseni

Ljubljana – Občina je konec maja pridobila uporabno dovoljenje za drugo fazo kanalizacije na Rakovi jelši, s čimer je možen priključek za sto novih uporabnikov v štirih stranskih ulicah. Nadaljevanje gradnje v preostalih ulicah je odvisno od evropskih sredstev. Za več kot sto milijonov evrov vreden projekt, ki zajema tudi več drugih območij brez kanalizacije v glavnem mestu, je občina prejšnji teden oddala dopolnjeno vlogo.

Kdaj se bo tudi v našem naselju mogoče priključiti na javno kanalizacijo, je vprašanje, ki ga medijem in občini pogosto zastavljajo stanovalci na območjih, kjer te najosnovnejše infrastrukture še vedno ni. Po zadnjih podatkih je takih še 12 odstotkov prebivalcev glavnega mesta. Toda jasnega odgovora na to vprašanje za zdaj ni mogoče dobiti, saj je dograditev kanalizacije v večini primerov odvisna od evropskega denarja.

Gre za več kot 70 milijonov evrov evropskih sredstev

Mestna občina je prejšnji teden oddala dopolnjeno vlogo za veliki kohezijski projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, ki zajema gradnjo več deset kilometrov kanalizacije. Vanj so občine (poleg ljubljanske kot nosilke sodelujeta še vodiška in medvoška) združile tri projekte: gradnjo tretje faze centralne čistilne naprave Ljubljana, gradnjo kanalizacije v Medvodah in Vodicah in povezovalnega kanala C0 ter dograditev kanalizacije v aglomeracijah nad dva tisoč populacijskih enot v Ljubljani. Ker projekt presega 50 milijonov evrov (ocena vrednost je 110 milijonov, iz EU pa pričakujejo slabih 80 milijonov), bo o dodelitvi sredstev odločala evropska komisija. Kljub drugačnim napovedim z začetka leta, da bo odločba izdana že februarja, se to še ni zgodilo.

Kot so pojasnili v javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka), ki vodi postopke in pripravo vloge, so prejšnji teden na ministrstvo za okolje in prostor ter vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko poslali že drugič dopolnjeno vlogo. Po pregledu jo bosta morala posredovati Jaspersu, evropski pobudi za pomoč pri pripravi projektov, šele ko jo bodo vsi trije odobrili, pa bo o njej odločala evropska komisija.

»Pričakujemo, da bo evropska komisija izdala odločbo o dodelitvi sredstev v treh mesecih. Gradnja se bo lahko začela po prejemu odločbe,« pravijo na Vo-Ki. Za kanalizacijo v Medvodah in Vodicah so namreč že pridobili gradbeno dovoljenje, prav tako za del povezovalnega kanala.

Težava z gradbenimi dovoljenji

Toda pri izdanih gradbenih dovoljenjih so težave, ki jih občinam investitoricam in državi še ni uspelo rešiti. V predhodnih pregledih vloge so namreč predstavniki Jaspersa ugotovili, da gradbena dovoljenja niso skladna z evropskim pravnim redom. Kot pojasnjujejo na Vo-Ki, gre za dovoljenja, pridobljena do leta 2014, torej preden je država izdala uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ki upošteva zahteve evropske direktive o tem področju.

Predhodni postopki presoje vplivov na okolje so bili izvedeni kasneje (dokončno januarja letos), pravijo na Vo-Ki, vendar se datumsko ne skladajo s prej pridobljenimi gradbenimi dovoljenji. »Za odobritev kohezijskih sredstev je treba datumsko neskladje odpraviti,« priznavajo v javnem podjetju, kako bodo to rešili, pa še ni jasno: »Najbolj optimalna rešitev bi bila modifikacija, dopolnitev, obnova ali sprememba gradbenega dovoljenja, vsekakor pa se morajo o načinu, kako to izvesti, skupaj dogovoriti vsi vpleteni, tako ministrstvo za okolje in prostor, upravna enota kot občine investitorice.« Na Vo-Ki pričakujejo, da bo zadeva urejena »v nekaj mesecih«. Glede na zaplet pa bi se kaj lahko izkazalo, da so pričakovanja, da bo odločba o dodelitvi sredstev izdana v treh mesecih, znova preoptimistična.

Rakova jelša: Manjkajo denar in zemljišča

Potem ko so na območju Rakove jelše gradnjo v štirih stranskih ulicah (Marentičevi, Ulici Dušana Kraigherja, Srebrničevi in Strmeckijevi) končali že konec lanskega leta, je za novo komunalno omrežje občini pred dobrima dvema tednoma uspelo pridobiti uporabno dovoljenje. Kot pojasnjujejo na MOL in Vo-Ki, novih uporabnikov še ni, saj morajo najprej pridobiti soglasja k priključitvi ter plačati komunalni prispevek. Ti postopki se lahko zavlečejo nekaj mesecev, bo pa zanimivo spremljati, koliko uporabnikov se bo tokrat priključilo na omrežje. Pred gradnjo v omenjenih štirih ulicah je imelo možnost priključka 50 uporabnikov, priključilo pa se jih je le 29. Na Vo-Ki so takrat pojasnjevali, da se razmeroma velik delež stanovalcev ni odzval na poziv o obvezni priključitvi zaradi neurejenih gradbenih dovoljenj, neurejenih zemljiškoknjižnih vprašanj in finančne (ne)zmožnosti stanovalcev. Po naših informacijah je še vedno razlog tudi zamera nekaterih, ki niso pozabili, da jim je pred skoraj desetletjem, ko so se začeli dogovori z občino o legalizaciji hiš in gradnji kanalizacije, župan na enem od srečanju dejal, da jim ne bo treba plačati komunalnega prispevka. Izvedba druge faze je omogočila priključek dodatnim 99 uporabnikom, skupno torej 149.

Po ureditvi komunalne opreme v glavnih dveh ulicah leta 2012 in štirih stranskih lani tako na Rakovi jelši na kanalizacijo čaka še več kot deset stranskih ulic. Na občini pojasnjujejo, da so odkupili zemljišča za gradnjo po Delakovi in Koleševi ulici ter Ulici Lovra Klemenčiča, večji del Ulice Andreja Kumerja in Ceste na Mesarico ter del Kermaunerjeve ulice. »Na preostalih ulicah potekajo odkupi glede na pripravljenost lastnikov oziroma dogovor z njimi,« so zapisali in dodali, da je dograditev kanalizacije vključena v veliki kohezijski projekt, za katerega odločbo pričakujejo letos. Dela se bodo predvidoma nadaljevala prihodnje leto, so še napovedali, vsi objekti pa naj bi imeli možnost priključka do leta 2019. Vrednost del v preostalih ulicah je ocenjena na 6,87 milijona evrov (brez DDV).