Mini zbirni centri za ločene odpadke

Ljubljanski mestni svetniki so razpravljali o novem odloku o zbiranju komunalnih odpadkov. Pražakova ne bo več slepa.
Fotografija: V središču mesta prevladujejo podzemne zbiralnice, v stanovanjskih naseljih naj bi dobili nadzemne zabojnike. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
V središču mesta prevladujejo podzemne zbiralnice, v stanovanjskih naseljih naj bi dobili nadzemne zabojnike. FOTO: Blaž Samec/Delo

Med enaindvajsetimi točkami enajste seje ljubljanskega mestnega sveta so svetniki v več kot triurni razpravi veliko časa namenili osnutku novega odloka o zbiranju komunalnih odpadkov. Pripomb je bilo veliko, zato je Dragan Matić (SMC) že na začetku seje v imenu svetniškega kluba samostojnih svetnikov neuspešno predlagal umik točke z dnevnega reda. Župan Zoran Janković, ki je razpravo ob koncu označil kot korektno, je povedal, da je osnutek namenjen zbiranju pripomb in da bodo večinoma vse pri pripravi predloga upoštevali.

Temeljna Matićeva pripomba je vendarle bila, da besedilo osnutka ni dovolj jasno in nedvoumno ter zato ni prijazno do meščanov, da bi preprosto vedeli, kako naj se obnašajo. Pomembne predlagane novosti, poleg višine kazni, so (poskusni) nadzemni zabojniki (na 14 lokacijah po 6 zabojnikov), mini zbirni centri za ločene odpadke, tako da bi občani gospodinjsko olje, kozmetiko in podobno lahko odlagali bližje svojih domov ter drugačna pravila za zabojniki za poslovne dejavnosti.


Pogostnost odvoza odpadkov


Pripombe so se nanašale na pogostost odvoza odpadkov, čiščenje zabojnikov za biološke odpadke (poleti večkrat), obračunovanje odlaganja smeti. Morebitne nadzorne kamere na ekoloških otokih ne bodo služile stigmatizaciji revežev, ki brskajo po smeteh ali kaj odnesejo s kupov kosovnih odpadkov, kot so se bali v Levici, pač pa bi pokazale na tiste, ki odlagajo smeti ob zabojnikih, na primer.



Svetniki so potrdili načrte upravljanje Zelene promenade od Kongresnega trga s parkom Zvezda vzdolž Vegove ulice z Narodno in univerzitetno knjižnico do Trnovskega mostu, upravljanja Rimskega zidu na Mirju in upravljanja Promenade ob nabrežjih in mostov reke Ljubljanice - vse za nominacijo vpisa dela Jožeta Plečnika na seznam Unescove svetovne dediščine. Razprave o Plečnikovem stadionu župan ob tem ni dovolil. Pojasnil pa je, da je ministrstvo za kulturo za Bežigrajski športni park izdalo pozitivno mnenje in da projekt pridobiva gradbeno dovoljenje.


57 katastrskih občin v MOL


Na ustno vprašanje Mojce Sojar o manjših in večjih zemljiščih, ki so ostala po gradnji in bi jih bilo možno prodati, t.i. škrbine, je župan Zoran Janković pojasnil, da se evidenca, ki je prej ni bilo, vzpostavlja, da je bil dosedanji prihodek MOL od prodaje šrbin osem milijonov evrov. Cene so v eni ulici enake, največ 30 evrov na kvadratni meter, veliko so jih dali brezplačno; če gre za zemljišče, večje kot 400 metrov pa je objavljena javna dražba. Je pa škrbin v 57 katasterskih občinah v MOL veliko in vsaki je sto in več škrbin.

Mestna hiša v Ljubljani. FOTO: Aleš Stergar/Delo
Mestna hiša v Ljubljani. FOTO: Aleš Stergar/Delo


Prostorsko urejanje


Pet točk je bilo namenjenih prostorskemu urejanju. Ana hostel bo lahko nadzidal stavbo na Komenskega, tako da bo enako visoka kot sosednje stavbe. Zlatarna Celje bo lahko gradila stolpnice pri Ruskem carju, da pa ne bi preveč motila staroselcev bo dovoljen uvoz na gradbišče z Dunajske in omejena vožnja po ostalih ulicah. (Ob tem je župan Zoran Janković opozoril, da je občina želela pomagati pri gradnji garažnih hiš v stanovanjskih soseskah, a morebitnih kupcev prostorov niti za "nizko ceno" 8.000 do 10.000 evrov preprosto ni bilo.)

Zlatarna Celje bo lahko spremenila svoj hotelski projekt na Bavarskem dvoru, vendar bo morala zaprositi za dopolnitev gradbenega dovoljenja. Spremenjen občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) pa odpira sedaj slepo Pražakovo na Dunajsko cesto, kako pa bo urejen promet, eno ali dvosmerno, pa bo odvisno od situacije oziroma prometa samega.

Za konec so svetniki sprejeli še dopolnjena osnutka odlokov o OPPN za območji enostanovanjskih hiš ob Jurčkovi in v Zadobrovi. Odbor, ki ga vodi podžupan Janez Koželj, je za barjansko naselje ob Jurčkovi predlagal drugačno točkovno ureditev od predvidene, ko so hiše na obodu v zelenem delu, v središču pa so obdane s parkirišči; predlaga morda montažne dvoetažne garaže in zelen del za druženje.

Zadobrovški projekt pa je po drugi strani zgledno zasnovan, gre za področje (nekoliko pozabljene) nizke goste zazidave, razumne poselitve podobne tisti v severnem delu Evrope. Poleg tega je omogočena tudi nemotena izgradnja v fazah, ko tisti, ki bodo še gradili, ne bodo motili že vseljenih. Ob živahni stanovanjski gradnji je župan Zoran Janković zagotovil, da bo tudi prostora v vrtcih in šolah dovolj - zaenkrat kaže, da bo potrebna le gradnja šole na Brdu.

Komentarji: