Mladi vključeni, a brez vpliva

Mlade naj bi približali prostorom odločanja v mestu in jih vključili v oblikovanje lokalnih politik.

Objavljeno
06. februar 2020 07.00
Posodobljeno
06. februar 2020 08.44
Problem nizke politične participacije mladih ni v njihovih vrednotah, ampak v političnem sistemu in konvencionalnih procesih političnega odločanja. Foto: Voranc Vogel
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec
Ljubljana - Občinski svet za mlade naj bi mlade približal prostorom odločanja v mestu in jih vključil v oblikovanje lokalnih politik. Mladi bi si želeli soodločati, a se jim že sama misel na to zdi tuja.

Problem nizke politične participacije mladih ni v njihovih vrednotah, te so namreč »v največji možni meri usmerjene v skupno dobro in s tega vidika predstavljajo dobro podlago za sodelovanje v politiki«, ampak v političnem sistemu in konvencionalnih procesih političnega odločanja. To je ena od ugotovitev poročila o aktivnem državljanstvu mladostnikov, ki so ga leta 2016 pripravili na Inštitutu za socialno varstvo. »Mladostniki pri tem, kako se vodi konvencionalna politika, nočejo sodelovati oziroma se jim to zdi nesmiselno.  Ne razumejo je kot del svojega sveta in ne počutijo se enakopravne. Hkrati tudi ne vidijo učinkov participacije, če do nje že pride,« pravi raziskovalec z Inštituta za socialno varstvo Urban Boljka, eden od avtorjev poročila.

Ko so za Svet Evrope pred kratkim izvedli raziskavo o participaciji otrok, se je po besedah Urbana Boljke pokazalo, da otroci in mladi dojemajo odločanje kot nekaj, kar jim je povsem tuje. To, kot pravi raziskovalec mladinskih politik, še posebej velja za odločanje v lokalnih skupnostih, kjer je mladim tuja že sama misel, da bi imeli vpliv na odločitve županov ali mestnih svetov.

Potem ko so na ljubljanski občini konec leta 2015 pripravili, kot so ga poimenovali, strateški dokument za mlade, so k pripravi enega poglavja v njem povabili tudi mlade. Med desetimi prioritetami, kolikor so jih mladi lahko predlagali, je bilo tudi oblikovanje političnega telesa, v katerem so mladi in ki se opredeljuje do ključnih vprašanj, ki jih zadevajo. Tako so leta 2016 ustanovili občinski svet za mlade, ki je »posvetovalno telo župana«. Njegovi člani so mestni svetniki, ki so ob nastopu mandata mlajši od 29 let, v njem so tudi po en član mestnega urada za mladino, Mladih zmajev in Mladinskega sveta Ljubljane ter štirje člani kot »predstavniki strokovne in zainteresirane javnosti«, ki jih imenuje župan.

Predsednica sveta Emilija Mitrović Miloš, mestna svetnica in članica Liste Zorana Jankovića, meni, da je svet »potencialni prostor za dvosmerno komunikacijo in kakovostno izmenjavo mnenj, vprašanj in pobud med občino in akterji v mladinskem sektorju« ter »odlična priložnost za skupno delovanje in reševanje aktualnih izzivov mladih v Ljubljani«. Da gre za posvetovalno telo, je po njenem prednost. »Tako je manj obremenjen z vsemi formalnostmi, ki urejajo in predpisujejo delovanje drugih odborov in komisij mestnega sveta, ki običajno tudi upočasnjujejo aktivno odzivanje na aktualne izzive in potrebe. Naše seje in razprave so tako lahko daljše, bolj kreativne in konstruktivne, saj tudi v tem mandatu skušamo doseči konsenz pri sprejemanju sklepov in odločitev. Med našim organom in občino tudi ni posrednikov. Naši predlogi so neposredno posredovani županu.«
 

Noben svet ne bo premaknil mladih


Medtem ko so v prejšnjem mandatu – delo sveta je vezano na županski mandat – izpeljali 16 sej, je bila v novem doslej le ena oktobra lani, šele pol leta po imenovanju nove sestave sveta. V zapisnik so tudi zabeležili, da se je »v okrnjeni zasedbi težko dogovoriti o načinu dela«, saj se je seje udeležila zgolj polovica članov. Da svet »žal ne pripomore prav veliko k participaciji mladih«, meni Grega Ciglar, svetnik Levice in član sveta za mlade kot mlajši od trideset let. »Mladih politika in s tem tudi participacija tako na lokalni kot drugih ravneh ne zanimata, ker so naveličani korupcije, nepotizma, enih in istih obrazov. Dokler bodo Slovenijo vodili isti ljudje, ki jih gledamo že 25 ali več let, noben svet ne bo premaknil mladih s točke nič,« pravi svetnik. »Zato tudi sam nisem najbolj aktiven v okviru tega telesa, saj takšnih kozmetičnih popravkov gnilega sistema ne podpiram.«

Kaja Savodnik, članica sveta kot predstavnica strokovne in zainteresirane javnosti, pa je prepričana, da je za mlade »zelo pomemben občutek doprinosa skupnosti, saj imamo pogosto občutek, da so politične odločitve izven naše kontrole«. Posvetovalno telo, namenjeno mladim, je po njenem »dober začetek na poti k večji vključenosti mladih v odločanje na občinski ravni«, toda po njenem je predvsem pomembno, da se pot tu ne zaključi, »saj mladi želijo soustvarjati svoje okolje«.
 

Prošnja


Na prvi seji nove sestave sveta so sklenili, da na župana naslovijo prošnjo za povečanje obsega sredstev za izvedbo javnih razpisov in da se za delovanje mladinskih centrov v upravljanju nevladnih organizacij letos in prihodnje leto nameni dodatnih 70 tisoč evrov za posamezno leto. Ugotavljajo namreč, da obseg sredstev, ki je predviden za programe in mladinske centre, ne omogoča razširitve mreže, prav tako pa ne sledi povečanim aktivnostim organizacij in ciljem občinske strategije za mlade. Ali so upoštevali poziv mladih, na MOL odgovarjajo: »V letu 2020 je bila povečana vsota sredstev za delovanje mladinskih centrov v upravljanju nevladnih organizacij za 20 tisoč evrov, tako skupni znesek za sofinanciranje osmih mladinskih centrov v upravljanju nevladnih organizacij znaša 280 tisoč evrov«. Občina bo za programe za mladino letos skupno namenila manj kot pol odstotka proračunskega denarja.
 

Podaljšek


Da je svet tudi glede na samo sestavo »podaljšek obstoječega političnega odločanja v občini«, meni raziskovalec mladinskih politik Urban Boljka. Po njegovem je zato »malo verjetno, da bi povsem zares prispeval k drugačnemu odločanju v mestni občini ali pa resnično predstavljal mlade«, pri čemer opozarja, da pa so otroci povsem spregledani. »Hkrati pri tem govorimo o organizirani mladini, in te je približno deset odstotkov ali pa še manj, zato je vprašanje, kaj pa neorganizirana mladina, kje imajo oni svojega predstavnika?« nadaljuje Boljka.

»Če bi povprečnega mladostnika vprašali, ali ima kakršen koli vpliv na to, kako se sprejemajo odločitve v mestni občini Ljubljana, bi rekel ne,« poudarja raziskovalec. »Tudi takšen svet nima nekega pozitivnega učinka, prej gre zato, da se v okviru strategije določeno poglavje odkljuka in reče, saj mladi participirajo, a v resnici ne.«