Modra steklena posoda - zgodba z naslovnice

Izjemnost najdb na emonskem grobišču na Gosposvetski cesti je presenetila tudi arheologe
Objavljeno
07. februar 2019 16.00
Posodobljeno
07. februar 2019 16.00
Modra skleda v vitrini mestnega muzeja FOTO Aleš Stergar/Delo
Arheologi so ob izkopavanjih na Gosposvetski cesti pričakovali grobove, tudi sarkofage, presenetilo pa jih je njihovo izjemno število, odkopana pokopališka arhitektura, predvsem pa izjemne najdbe. Najbolj presenetljiva je modra steklena posoda z grškim napisom, ki je od danes na ogled v Zakladnici Mestnega muzeja.

Z razkritjem izjemnosti so arheologi počakali do objave v slovenskem tiskanem in ameriškem spletnem National geographicu, kar že samo po sebi poudarja pomen najdb. Odkopavanja na Gosposvetski so bila po besedah vodje raziskav iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana (MGML) Martina Horvata nekaj posebnega zaradi same arheologije in zahtevnosti dela - od izkopavanj ob vzporednem prometu, preko dvigovanja več kot 40 sarkofagov, do transporta; zalogaj je bil tudi prostor v depojih.

Strokovni koordinator izkopavanj na Gosposvetski dr. Andrej Gaspari je ob predstavitvi najdb v MGML povedal, da je doslej veljalo prepričanje, da je bila na tem prostoru že v rimskih časih prometnica proti severu. Tokratna izkopavanja so te predpostavke zavrnila. Čeprav je emonsko grobišče segalo praktično do današnjega Gospodarskega razstavišča na področju Gosposvetske ni nobene najdbe pred tretjim stoletjem. 

Prvotna pokopališka stavba s sarkofagi in skeletnimi pokopi in z dimenzijami okrog pet krat pet metrov je bila že v rimskih časih porušena in nadgrajena z v osnovi večjim objektom (9 krat 12 metrov) in prizidki. Našli so tudi nevkopane sarkofage na mozaiku. Večina najdb so našli na območju tega objekta. Arheolog Gaspari meni, da skorajda ni dvoma, da gre za zgodnjekrščansko grobišče skoncentriralo okrog sarkofaga trideset do štiridesetletne Gospe s skledo. Mavzolej je bil zgrajen po letu 276 in porušen pred letom 325, ko je bil čas najhujših preganjan kristjanov, katerih emonska skupnost s 120 pokopi na generacijo ni bila prav velika.

Steklena posoda očitno pomembne Gospe s skledo z motivi vinske trte in napisom v grščini "Pij, da boš živel večno, na mnoga leta" ter s premerom 21 centimetrov je za naše kraje izjemna najdba, znanih pa je 10 do 12 primerljivih predmetov iz vzhodnega Sredozemlja, od koder po vsej verjetnosti prihaja tudi emonska. Tako kažejo tudi doslej opravljene kemijske analize. Poreklo same Gospe s skledo in sklede same bi bilo moč določiti z nadaljnimi (spektroskopskimi) raziskavami.

Pred modro stekleno posodo je bil v Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana razstavljen zlati nakit emonske deklice. Tudi v tem primeru gre za edinstveno najdbo otroškega sarkofaga na Gosposvetski cesti, ki pa je datirana v drugo polovico IV. stoletja. Zlati nakit emonske deklice bo, tako kot ostale najdbe, sčasoma dobil prostor v stalni zbirki.