Na pohod in praznovanje ob dnevu zmage in dnevu Evrope

Udeležbo na tradicionalnem pohodu po Poti ob žici tradicionalno kroji vreme.

Objavljeno
07. maj 2019 11.59
Posodobljeno
07. maj 2019 13.00
Za vse sobotne teke je prijavljenih 1838 trojk. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Od četrtka do sobote bo na peščenih poteh okoli Ljubljane spet živahno. Začetek tradicionalnega 63. pohoda po Poti ob žici – nekaj let imenovane Pot spominov in tovarištva, pohod pa se je imenoval tudi Pohod po poteh okupirane Ljubljane – se tokrat časovno ujema s praznikom Ljubljane in dnevom Evrope, 9. majem, pojasnjuje Aleš Čerin, ljubljanski podžupan in predsednik organizacijskega odbora.

Četrtkovemu pohodu za vrtce, ko bodo otroci prehodili en odsek na 35-kilometrskem obroču, sledijo v petek osnovnošolci s hojo med dvema ali tremi kontrolnimi točkami in srednješolci s hojo med štirimi kontrolnimi točkami. Gojko Zalokar, direktor Timinga Ljubljana, pričakuje, da bo letos šolarjev verjetno nekaj tisoč manj, saj bodo v soboto nadomeščali pouk, mnogi kar na množičnem pohodu.

Udeleženci startajo na eni od kontrolnih točk med sedmo in deveto uro, spotoma nabirajo žige na kartončkih, pohod pa zaključijo na eni od osmih kontrolnih točk ali pa na Kongresnem trgu, kjer bo cilj odprt samo do poldneva. Pri tem velja opozoriti, da bodo spominske značke za pohodnike na voljo le tam.

Barbara Železnik, ki v Timingu organizira velike prireditve, pravi, da je bilo za pohod v ponedeljek prijavljenih 9121 otrok iz vrtcev, 16.381 osnovnošolcev in 2413 srednješolcev, udeleženci 35-kilometrskega in vseh krajših pohodov pa se prijavijo na startnih mestih. Za vse sobotne teke je prijavljenih 1838 trojk.

Lani se je pohoda zaradi slabega vremena v četrtek in petek udeležilo precej manj otrok kot prejšnja leta in tudi precej manj, kot je bilo prijavljenih. Zato je skupna številka dosegla le dobrih 25.000 udeležencev, precej manj kot leta 2016, ko jih je bilo skoraj 37.000. Tudi letos vsaj za otroke iz vrtcev vremenska napoved ni najbolj ugodna. Udeležba se zadnja leta sicer krepi, je pa daleč od tiste v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila za mnoge celo obvezna. Po poročanju Dela je bilo največ udeležencev leta 1975, kar 105.625, naslednje leto okoli 80.000, leta 1990 pa le še sedemnajst tisoč.


Pohoda se ni mogoče udeležiti s kolesom


S kartončkom pohoda bodo prevozi z mestnimi avtobusi brezplačni, organizatorji pa opozarjajo, da se pohoda ni mogoče udeležiti s kolesom. Kolesarjem je med pohodom sicer težko preprečiti vožnjo po Poti, ker so vajeni tudi med letom voziti po njej. Organizatorji jih tako niti ne bodo opozarjali, želijo pa si, da bi jih bilo zaradi varnosti pohodnikov čim manj.

Startne oziroma ciljne točke za udeležence 35-kilometrskega pohoda, ki jih je že več kot tistih, ki prehodijo le del poti, bodo odprte med 6. in 18. uro. Lani je bilo tako med pohodniki 3605 otrok iz vrtcev, 10.330 iz osnovnih šol in 953 iz srednjih šol. Rekreativnega pohoda po delu poti ali prilagojenega pohoda iz Tivolija se je udeležilo 2711 pohodnikov, pohoda na 35 kilometrov po celotni trasi okrog Ljubljane pa 7581. Zadnjih je bilo leta 2017 več kot 9000, leto prej pa celo 9546. Obroč je mogoče prehoditi kadarkoli, vse leto, na voljo je namesto kartončkov tudi aplikacija za mobilnike. Po žige med letom ni treba več v različne lokale, saj so zdaj nameščeni ob sami poti na (rdečih ukrivljenih) kovinskih nosilcih, le blazinico s črnilom je treba imeti s seboj.

Ob Poti je enajst pitnikov, med letošnjo prireditvijo bodo nameščeni še trije dodatni, in sicer med Verovškovo ulico in Litostrojsko cesto, na križišču Maroltove ulice in Vojkove ceste ter na križišču Poti na Rakovo Jelšo in Barjansko cesto. V skladu z željo po čim manjšem smetenju (ang. zero waste) bo bistveno manj plastičnih kozarcev in plastenk.


Zeleni prstan


Razveseljivo je, da je celotna Pot ob žici ozelenjena, da so povsod drevesa. Donatorji in društvo Zeleni prstan so posadili od 155 do 160 dreves, precej dreves je tudi v parku Osnovne šole Jožeta Moškriča, ki je tik ob Poti in so bila posajena v okviru Unescovega projekta Posvoji drevo. Letos je ob poti kar nekaj novih usmerjevalnih tabel, ki so jih postavili na prošnjo nekaterih pohodnikov, ker so se izgubljali, pravi Nuša Kerševan, nekdanja ljubljanska županja in predsednica društva Zeleni prstan. Pri tem poudarja, da imajo poleg vzdrževalcev in mestne občine do Poti ob žici zelo pozitiven odnos tudi uporabniki, ki so jo res vzeli za svojo.

Zaradi pozidave Pot ob žici danes ne sledi več povsem trasi, po kateri je bila med drugo svetovno vojno Ljubljana obdana z bodečo žico in bunkerji. Obnovljene so vse brvi na Poti, ob njej so tudi novi smetnjaki; je pa na trasi dobrih sto osmerokotnih stebrov, ki so jih pred desetletji postavljali predvsem ljubljanski delovni kolektivi, poleg njih pa je še šest spomenikov, medtem ko kovinskih jamborov, ki so bili postavljeni precej kasneje in po osamosvojitvi Slovenije požagani, danes ni več. Dolga leta je bil boleča točka odsek poti čez Golovec; zdaj, ko je urejen, pa je med najlepšimi in najbolj prijetnimi.

Zasluga za redno in dobro vzdrževanje gre invalidskemu podjetju Želva, ki je podizvajalec Snage. Nuša Kerševan pravi, da na račun njihovega dela prejemajo veliko pohval. Tako vzdrževalci iz Želve sproti javljajo o poškodbah in tudi poskrbijo za sanacijo. Sredi aprila so ob dvajsetletnici dela na Poti posadili tudi »svoje« drevo.
kLJUČNICE!
S kartončkom pohoda bodo prevozi z mestnimi avtobusi brezplačni.
Ob Poti je enajst pitnikov, med pohodom bodo nameščeni še trije dodatni.
Zasluge za redno in dobro vzdrževanje ima invalidsko podjetje Želva.