Na Rožnik po obnovljeni bližnjici

MOL ob sodelovanju z gozdarji uredila rekreativno in izobraževalno Pot ob Gozdarskem inštitutu

Objavljeno
04. oktober 2019 14.30
Posodobljeno
04. oktober 2019 15.27
Most čez najbolj degradirano koreninsko območje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ureditev 396 metrov dolge poti na Rožnik s 76 metri višinske razlike, 91 lesenimi stopnicami in 14-metrskim lesenim mostom čez degradirano koreninsko območje se na prvi pogled ne zdi prav zahteven projekt, je pa primer, kako bo stihijsko nastala najkrajša bližnjica po nekdanji gozdarski vleki in ob nekdanjem rožnodolskem smučišču Spodnji sadovnjak v prihodnosti služila tako rekreativnemu kot izobraževalnemu in raziskovalnemu namenu.

Ljubljanska občina je z Gozdarskim inštitutom Slovenije, ki upravlja državno zemljišče, po katerem pot poteka, erodirane, zbite površine sanirala in uredila pešpot. Ob odprtju je podžupan Janez Koželj povedal, da se rezultati upravljanja krajinskega parka ne vidijo, kar je prav, saj naj bi v krajini čim manj čutili vpliv ljudi, sama pot je bolj vidna, je rana v gozdu, ki so jo naredili ljudje. Z ureditvijo je bil narejen poseg, ki varuje zemljišče in podrast; po podžupanovih besedah gre za vzorčno ureditev.

Glavni projektant Robert Robek iz družbe Slovenski državni gozdovi, dela je izvedlo podjetje Križman, je povedal, da je idejo dobil pred leti v Butanu. Gre za neopazno rešitev, ki bo služila pohodnikom, čez most obide najbolj degradirano območje, ki ostaja kot opomin in predmet raziskovanja. Normalna življenjska doba poti je od pet do sedem let, ob rednem vzdrževanju pa se lahko precej podaljša, zato je ob odprtju apeliral na MOL, da jo redno vzdržuje.

Gre namreč za pogosto uporabljano pot. Olepševalno društvo Rožna dolina je namreč ob vznožju namestilo števec, ki je lani zabeležil petdeset tisoč prehodov. Predsednica leta 1905 ustanovljenega olepševalnega društva Živa Vidmar je ob odprtju predlagala, da pot ne bi nosila tako papirnatega imena, Pot ob Gozdarskem inštitutu Slovenije, in predlagala ime Majska pot, po prvomajskih pohodih iz originalno delavskega naselja v Rožni dolini, ali Nesmrtna pot, saj se začne ob Večni poti, čeprav je ime dobila iz glagola večerati s pomenom zborovati, saj se je po njej iz Rožne doline hodilo na zborovanja v Koseze, k svobodnim kosezom.

Lado Kutnar, predsednik znanstvenega sveta Gozdarskega inštituta Slovenije, je o novi pridobitvi povedal, da bo olajšala dostop rekreativcem, pohodnikom, obiskovalcem, a tudi strokovnjakom, ki bodo proučevali erozijo, spiranje tal in kako omejiti degradacijo. Kajti na degradiranih območjih se najraje naseljujejo tuje, agresivne rastlinske vrste in tudi nevarni mikrobi.