Na starost morajo zaradi dolgov iz stanovanja

Ljubljana – Triletni mednarodni projekt HELPS, del katerega je od decembra 2012 tudi Svetovalnica za izboljšanje bivanja starejših, ki deluje v Šiški na Kebetovi 9 v prostorih Zveze društev upokojencev Slovenije, se konec leta končuje. Svetovalnica pa bo delovala še naprej.

»Svetovalnica je prav gotovo upravičila svoj obstoj, saj je po nasvet prišlo veliko starejših in njihovih svojcev. Poleg svetovanja individualnim uporabnikom se je za zelo pomembno izkazalo tudi ozaveščanje in promocija, tako o alternativnih načinih bivanja starejših s poudarkom na sobivanju starejših kot tudi o pravočasnih prilagoditvah bivalnega okolja. Jeseni smo svetovalnico, naše ideje o sobivanju starejših in naše brošure predstavljali v Ljubljani in drugih slovenskih krajih,« pravi koordinatorica projekta Helps Alenka Ogrin.

Lani so imeli 234 uporabnikov, večinoma prebivalcev Ljubljane in okolice, v evidenci pa ne štejejo tistih, ki so jih poklicali in prosili za kakšno kratko informacijo, telefonsko številko, brošuro in podobno. Letos so do začetka decembra našteli že 245 uporabnikov, zato je zanimanje še vedno veliko.

Pomoč pri tržni najemnini

Starostnike najbolj zanimajo možnosti za njihovo sobivanje, prilagoditve stanovanj, ponudba oskrbovanih stanovanj in podobno. »V zadnjem času imamo več uporabnikov, ki se na nas obrnejo v stiski, ker se morajo izseliti iz stanovanj zaradi dolgov, saj ne morejo več plačevati stroškov ali najemnine pa tudi zaradi družinskih razmer. Opazili smo, da le redki poznajo možnosti subvencije tržnih najemnin. Ta ukrep bi moral biti bolje predstavljen v javnosti. Neko našo uporabnico o tem niso informirali niti v centru za socialno delo,« pravi Alenka Ogrin.

Do zdaj se je svetovalnica ukvarjala predvsem s prilagoditvijo bivalnega okolja za starejše, dopolnili in spet natisnili so pred letom dni izdano brošuro o prilagoditvah bivalnega okolja in uporabi pripomočkov za starejše, ki so jo tokrat poimenovali Majhni posegi za velike učinke, v kateri je veliko konkretnih in praktičnih nasvetov o prilagoditvah. Nakazan je bil tudi razvoj ideje sobivanja starejših, ki pri nas še ni zaživela.

Zasebnost pred sobivanjem

Alenka Ogrin pravi, da so pri raziskovanju naleteli na redke, izvirne pobude sobivanja starejših. Tako je, na primer, vdova ostala sama v veliki hiši in je povabila prijateljici, ki prav tako bivata sami, da se priselita. Tako se družijo, si pomagajo in si delijo stroške. A takih »neformalnih« sobivanj ni veliko in večinoma se nočejo medijsko izpostaviti. Razloge v svetovalnici vidijo tudi v želji po ohranitvi zasebnosti ter slovenski pregovorni nemobilnosti in nefleksibilnosti glede bivanja, čeprav so razmere za bivanje v poznih letih neprimerne, kvadratura prevelika, nadstropje brez dvigala previsoko, vzdrževanje hiše predrago itn. Tako je mogoče slišati: »Je pač treba potrpeti.« Ali pa: »Samo v krsti me spravijo iz moje hiše, ki smo jo z žulji gradili.«

»Z našimi aktivnostmi in predstavitvami dobrih praks iz tujine starejše spodbujamo k alternativnim načinom bivanja, lahko jim damo nasvete, organiziramo spoznavne delavnice, mediacijo idr. Še naprej bomo po zgledih iz tujine promovirali tudi formalne načine sobivanja starejših. To v praksi pomeni, da bi, na primer, stanovanjski skladi prilagodili in ponudili v najem večje stanovanje ali hišo za sobivanje starejših. Predstavniki teh skladov so načelno pokazali zanimanje za naše predstavitve, študije izvedljivosti, prikaze dobrih praks iz tujine, a za zdaj se še nihče ni opogumil in prvi zagrizel v to za nas novo, na zahodu pa že dobro uveljavljeno obliko bivanja starejših,« razlaga Alenka Ogrin.

Nasveti za posameznike ostanejo

Pravi, da bodo nadaljevali individualno svetovanje, prav tako promocijo in ozaveščanje, obseg in intenzivnost teh aktivnosti pa bosta odvisna od odobrenih sredstev. V prihodnje bodo spodbujali potencialne investitorje, stanovanjske sklade in druge, da se opogumijo in katerega od objektov namenijo sobivanju starejših.