Nekoč v Ljubljani: Italijanski gostje leta ‘41

Ljubljana - Na spletnem Delu v sodelovanju s facebook stranjo Stare fotografije in razglednice Ljubljane začenjamo z novo rubriko Nekoč v Ljubljani, v kateri vam bomo enkrat tedensko predstavili fotogalerijo izbranih fotografij iz mestne preteklosti.

Začetek rubrike je pospremila donacija starih fotografij, ki jih je Muzeju sodobne zgodovine podaril Martin Rotovnik avtor zgoraj omenjene Facebook strani. Serijo 36 fotografij, ki prikazujejo življenje italijanskega oficirja in njegove družine v okupirani Ljubljani, je doniral v varstvo muzeju novejše zgodovine Slovenije, sam pa pravi da je na zamisel za omenjeno spletno stran prišel, ko se mu je doma nabralo veliko fotografij Ljubljane nekoč in ker so si jih obiskovalci pogosto z zanimanjem ogledovali.

Rotovnik, ki je sicer grafični oblikovalec in fotograf - pred kratkim je osvojil prvo mesto na fototekmovanju Najlepša jesenska fotografija portala Svet24 - je gradivo predstavil znancem, hkrati pa je dobil vtis, da mladi mislijo, da je Ljubljana nastala nekje v 80-ih letih. Kot pravi, želi meščanom predvsem predstaviti kako se je mesto razvijalo skozi zgodovino, arhitekturne in politične vplive.

Album z družinskimi fotografijami predvidoma italijanske družine v Ljubljani med okupacijo je Martin Rotovnik uradno predal kustosinji Katarini Jurjavčič.

Foto: Tomi Lombar

Za uspeh facebook strani pravi, da ga je zelo presenetil. Danes ima stran nekaj več kot 8000 všečkov, ljudje so zelo aktivni, vščekajo, gledajo fotografije, komentirajo, pišejo svoje spomine, občutke, ki se jim zbujajo ob pogledih na fotografije. Iz ljubiteljske facebook strani je zadeva prerasla v nekaj večjega, v nekaj, kar so ljudje vzeli za svoje.

Fotografije iz Rima v ljubljano

Glede donacije pravi, da je fotografije prispeval v arhiv muzeja, ker se mu zdi lepo, da se ta material vrača v Ljubljano. Omenjeno serijo fotografij so namreč našli na bolšjem trgu v Rimu. Edini pravi naslov za tako gradivo, se mu zdijo muzeji, saj ga tu ustrezno hranijo.

Kustosinja Muzeja novejše zgodovine Katarina Jurjavčič pa je poudarila, da so za vsako fotografijo te vrste izjemno hvaležni. Podarjene fotografije so zanimive predvsem iz dokumentarnega stališča, saj razkrivajo pogled na okupacijo Ljubljane, ki ga pravzaprav nismo vajeni. Fotografije druge svetovne vojne, ki jih hranijo v Muzeju motivno izpostavljajo stisko vojne, prazne ulice med policijsko uro, posnetke žičnega obroča in težjih prehodov meje, te, podarjene, pa kažejo sproščeno vsakdanje življenje in vzdušje časa, ko je v isti okupirani Ljubljani živel italijanski oficir z družino.

Maja leta 2009 je časopisna hiša Delo podarila Muzeju fotografski fond negativov in fotografij kontaktnih kopij iz obdobja med 1945 in 1985. Gre za 9446 filmskih vrečk s 610.000 posnetki, v glavnem v leica formatu, ki so jih posneli Delovi fotoreporterji.

Zasebnih fondov iz vsakdanjega življenja ima muzej relativno malo

Muzej vsekakor želi pridobiti fotografije, kot jih je daroval Rotovnik, kajti tako kot celotni fotografski fondi posameznega fotografa, so pomembne tudi številčno manj obsežne zbirke, če le-te nosijo zgodovinsko vrednost. V Muzeju pogrešajo, da bi posamezniki prinašali svoje fotografsko gradivo, kajti ustrezno dokumentirani intimni družinski albumi, ki hranijo predvsem gradivo starejših datacij, so vir številnih zgodb. Tudi ta fotografska zapuščina posameznika je pomemben del kulturne dediščine. Teh zasebnih fondov iz vsakdanjega življenja ima muzej relativno malo, zato je Rotovnikova donacija pomembna.

O tem, kako približno dva milijona in pol fotografskega gradiva v njihovi hrambi približajo ljudem, Jurjavčičeva pravi, da je njihov oddelek odprt vsak delavnik med deveto in trinajsto uro. S spletno stranjo Muzeja kot tudi blogom Oddelka za dokumentarno fotografijo se približujejo širši javnosti, kjer lahko zainteresirani lahko dobijo podatke o fotografskih fondih in zbirkah.

O sodobni fotografiji, ki je digitalna, potrošna, narejena z mobiteli, kustosinja pravi, da je ta trend morda zaskrbljujoč zaradi količine podatkov, njihova hramba pa potrebuje dovršeno podporo, kakršno bo moral muzej še nadgraditi.