Neuspešna dražba nepremičnin družbe Kitajski zid

Ljubljana – Podjetje Kitajski zid, ki je v Ljubljani pred leti odprlo eno prvih kitajskih restavracij pri nas, doživlja žalostno usodo. Nabralo si je toliko dolgov, da jih ni bilo sposobno odplačati. Zato so upniki, banke in davčna uprava sprožili postopke za poplačilo dolgov. A javne dražbe nepremičnin doslej niso bile uspešne.

Iz odredbe o prodaji, ki jo je pripravilo ljubljansko okrajno sodišče, je razvidno, da sta NLB in Durs – Davčni urad Ljubljana kot upnika od podjetja Kitajski zid, družba za trgovino in gostinstvo, s Prušnikove 86 zahtevala javno dražbo nepremičnine, to je zemljiške parcele 809/244 v Dravljah. Z njeno prodajo sta si obetala poplačilo velikega dolga. V primeru NLB gre za dve posojili (eno znaša malo manj kot 33.000, drugo pa malo več kot 113.000 evrov), pri Dursu pa za neplačane davke, ki se jih je nabralo za skoraj 124 tisočakov.

Naprodaj parkirišče pred bloki

Ker parcele, ki v naravi predstavlja »divje« parkirišče pred bloki ob Celovški 189 ter Kogojevi 2 in 4 v Šiški (nasproti Celovških dvorov), ocenjene na 562.450 evrov, na prvi javni dražbi niso prodali, so včeraj poskusili z drugo. Niti na njej ni bilo nobenega zainteresiranega kupca, čeprav je tokratna najnižja možna cena znašala le še 231.225 evrov oziroma polovico prvotne vrednosti. Sodnica Valentina Radonjič je tako lahko ugotovila le, da tri dni pred začetkom dražbe na račun sodišča ni bila nakazana nobena varščina v višini desetine vrednosti nepremičnine. Zdaj se pol leta ne bo zgodilo nič, potem pa lahko katerikoli upnik predlaga poskus tretje javne dražbe oziroma karkoli drugega. Dejstvo pa je, da znižane cene parcele ne morejo več nižati.

So pa v elektronski zemljiški knjigi zelo zanimivi podatki o dolžniku in njegovih upnikih. Tako je razvidno, da je avstrijski banki Raiffeisen iz Celovca dolžan do 30. junija leta 2021 plačati 390.000 evrov posojila z obrestmi. Seveda ima ta pogodba tudi klavzule neposredne izvršljivosti v primeru predolgih zamud s plačili rednih obrokov ali iz drugih razlogov za takojšnje poplačilo dolga. Pri isti banki si je Kitajski zid izposodil še 200.000 evrov z datumom dospelosti 30. junij 2023. Pri NLB pa je 100.000 evrov zapadlo v plačilo že 23. aprila 2010, drugo posojilo v vrednosti 113.100 evrov pa 9. marca 2012, tretja terjatev (skoraj 33 tisočakov) pa 20. februarja 2012. Dursu bi moralo gostinsko podjetje plačati skoraj 124.000 evrov do 13. marca lani.

Iz podatkovne baze Gvin se da razbrati, da je podjetju Kitajski zid (lastnik je Xiaojun Qiu) šlo dobro od leta 2009 do 2011, ko je na leto ustvarilo malo več kot milijon evrov prihodkov in nekaj malega dobička. Je pa že iz zadnjega leta, za katerega obstajajo podatki, razvidno, da je promet začel padati kljub zmanjšanemu številu zaposlenih (od 21 na 17 in nato na 14). Za naprej ni podatkov, je pa oznaka insolventnosti in opozorilo, da gre za davčnega neplačnika. Sodišče je 27. maja letos ustavilo predlagani postopek izbrisa podjetja iz sodnega registra brez likvidacije, saj je temu ugovarjal eden od upnikov. Ker je navedel, da ima do njega neporavnane obveznosti, je sodišče ugovoru ugodilo.