Občino zanima, ali bi bilo Trg republike treba »približati meščanom«

»Vprašanje je, kakšna so izhodišča za raziskavo, ali gre za razmislek o izkoriščenosti prostora ali o programski nadgradnji posebej kakovostnega ambienta.«

Objavljeno
14. julij 2018 09.00
Posodobljeno
13. julij 2018 16.55
Trg republike danes in po nekaj letih, ko so z njega umaknili pločevino. FOTO Tomi Lombar
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec
Ljubljana - Medtem ko v uglednem Muzeju moderne umetnosti v New Yorku te dni odpirajo razstavo jugoslovanske arhitekture iz povojnega obdobja, v okviru katere predstavljajo tudi znameniti Trg republike v Ljubljani, se na mestni občini sprašujejo, ali ni ta »prazen« in bi ga bilo zato »potrebno z opremo približati vsakodnevni rabi meščanov«.

To so zapisali v obvestilu na občinski spletni strani, ko so prebivalce tudi pozvali, da izpolnijo spletno anketo o pomenu in rabi odprtih javnih prostorov s poudarkom na Trgu republike. »Pred prenovo je bilo na ploščadi parkirišče, zdaj pa je trg večino časa prazen,« je med drugim zapisano v anketi, preden občane prosijo za oceno stanja na nekdanjem Trgu revolucije, na katerem je leta 1991 tedanji predsednik Milan Kučan razglasil samostojnost, dobri dve desetletji pozneje pa so se prav tam začele vstaje v prestolnici.

»Vprašanje je, kakšna so izhodišča za raziskavo, ali gre za razmislek o izkoriščenosti prostora ali o programski nadgradnji posebej kakovostnega ambienta,« razmišlja Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora. »Posvetovanje s prebivalci je zelo dobrodošlo in hkrati pomeni tudi seznanjanje,« nadaljuje krajinska arhitektka. »A osnovno vprašanje je, zakaj poteka in kakšen je namen. Posvetovanja s prebivalci namreč niso nujno praksa v naših občinah. Doživeli smo že precejšnje spremembe v prostoru, ne da bi bili prebivalci vključeni v posvetovanja.«

image
Foto: Aleš Černivec. Na Trgu republike so se konec leta 2012 začele vstaje v prestolnici.

 

Nabor »možnih programov«


Potem ko je ljubljanska občina leta 2011 po sodni poravnavi spet postala lastnica Trga republike, so tri leta pozneje zaključili prenovo znamenite ploščadi, ki leži med spomenikoma revoluciji in Edvardu Kardelju, Cankarjevim domom in državnim zborom. V celoti so jo tudi zaprli za motorni promet, parkirišče, ki jo je desetletja zasedalo, je tako postalo preteklost. Ob uradnem odprtju prenovljenega trga so na občini zatrdili, da bo tamkajšnja ploščad namenjena pešcem in kolesarjem ter bo služila kot osrednji mestni in državni trg. Istega leta ga je vlada razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.

Tudi simbolni pomen
Trg republike se razprostira na območju nekdanjega nunskega vrta. Na natečaju za ureditev celotnega območja leta 1960 je bil izbran idejni projekt arhitekta Edvarda Ravnikarja. Celoten kompleks z objekti je nastajal med letoma 1961 in 1983. Kot so še zapisali na zavodu za varstvo kulturne dediščine, gre za najbolj monumentalno urbanistično arhitekturno zasnovo v Ljubljani iz 2. polovice 20. stoletja. Dobrih trideset let po končanju gradnje in celostni prenovi ploščadi je bilo leta 2014 območje trga razglašeno za spomenik državnega pomena. »Trg republike je varovan zato, da se ohrani izvirno delo arhitekta Edvarda Ravnikarja kot kulturna vrednota. Poudariti je treba tudi simbolni pomen, ki ga bo trg z omenjeno razglasitvijo pridobil,« so razglasitev pospremili pri ministrstvu za kulturo.


image
Foto: Igor Modic. Razglasitev slovenske samostojnosti leta 1991.


Štiri leta pozneje jih na občini zanima prihodnje urejanje in raba Trga republike. Spletno anketo, ki jo zanje pripravljajo pri Centru za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede, so objavili na uradni strani občine, prebivalce pa so k njenemu reševanju povabili 18. junija – dva tedna pred zaključkom glasovanja. Po besedah predstojnika centra Marjana Hočevarja bodo rezultati znani predvidoma v roku enega meseca. Na spletno anketo je odgovorilo nekaj več kot 1600 ljudi, hkrati so, kot pravi, opravili tudi metodoško kontrolirano anketo na vzorcu približno 700 ljudi iz mesta in širše okolice ter tudi pogovore z zainteresirano javnostjo.

»Cilj ankete je pridobiti predloge oziroma nabor možnih programov – vsebin in variant oblikovanja javnega prostora,« pojasnjujejo na MOL. »Na podlagi rezultatov bomo opredelili tiste začasne dejavnosti, ki odgovarjajo značaju in stopnji zaščite trga ter pripravili katalog začasnim rabam primerne premične opreme.«

Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora pri tem opozarja: »Očitno je namen, da pride do začasne rabe, toda tudi z začasno rabo velja biti previden«. Po njenem bi bilo zato zanimivo vedeti, o kakšni časovni dinamiki in kakšni premični opremi razmišljajo na občini. »Ob vsem, kar bi dolgotrajno spremenilo naravo tega prostora, se poraja vprašanje, ali je to res potrebno in dobro za mesto, prostor, življenje in prebivalce.«
 

Varstveni režim


Da varstveni režim za Trg republike, kot je določen v odloku o razglasitvi za kulturni spomenik, »jasno določa, kakšne so omejitve oziroma prepovedi za postavljanje začasne ali stalne urbane opreme«, pri tem poudarja Boris Vičič, vodja ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. 

image
Foto: MoMA. Trg republike.


V odloku je zapisano, da je prepovedano postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje spomenika ali njegovih delov.

»Dosedanje prireditve, zlasti hokejska, so bile ocenjene kot povsem neprimerne,« je Vičič opomnil že pred časom. »Zaradi značaja trga, objektov na njegovem obrobju menimo, da so tematsko in vsebinsko temu primerne prireditve, kot so državne proslave, ki se podrejajo določilom odloka o razglasitvi.« Tako je med drugim spomnil na prireditev Ice Fest, ko je leta 2014 na trgu stalo 1800 kvadratnih metrov veliko hokejsko igrišče. Da je takrat postavljena oprema presegla dane možnosti začasne rabe, so pozneje priznali tudi na občini.

Da je trg prostor javne razglasitve osamosvojitve Slovenije in kot tak eden najpomembnejših simbolnih javnih prostorov države, in hkrati najbolj celostno delo arhitekta Edvarda Ravnikarja, poudarjajo pri ministrstvu za kulturo. »Za kako pomembno arhitekturo in ureditev gre, kaže tudi razstava v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku (MoMA), kjer je ljubljanski Trg Republike predstavljen kot eden ključnih objektov arhitekture socialističnega obdobja v nekdanji Jugoslaviji. Zato je pri njegovi uporabi treba upoštevati varstvene režime, ki zagotavljajo ohranjanje varovanih sestavin in družbenega pomena spomenika,« dodajajo na ministrstvu in zaključijo: »Ob upoštevanju navedenega in primerni interpretaciji kulturne dediščine, bi občina tudi z vključevanjem javnosti lahko poiskala primerne dodatne rabe Trga Republike.«
 

Površna ocena


Da bi samo z enim korakom posvetovanja spremenili stanje takega trga, si Maja Simoneti, kot pravi, ne predstavlja. Za kaj takega bi bilo potrebno po njenem več razprave, predstavitev možnih predlogov in njihovih posledic. Sama sicer potrebe po večjih spremembah na Trgu republike ne vidi, po njenem namreč prostor deluje zanimivo in ima zelo močno identiteto. Tudi praznino, kot jo tam vidijo na občini, razume kot pozitivno lastnost. Povezuje jo z možnostmi za spontanost, občasnost in odprtost. »Glede na to, da je center mesta že nasičen z različno vsebino, manjka takšnih prostorov,« je prepričana krajinska arhitektka. »Pozorno opazovanje trga tudi pokaže, da ta prostor sploh ni neuporabljen ali prazen. Rekla bi, da je to precej površna ocena stanja.«