Pasji park že urejajo v Arboretumu, kmalu bo tudi v Šiški

Lastniki psov so veliki ljubitelji narave, zato je vodstvo zavoda prisluhnilo njihovi želji.
Fotografija: Medtem ko delavci še urejajo park, ga kosmatinci že pridno preizkušajo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Odpri galerijo
Medtem ko delavci še urejajo park, ga kosmatinci že pridno preizkušajo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Kamnik – Po zgledu ljubljanskih pasjih parkov so tudi na koncu angleškega parka v Arboretumu del travnika namenili štirinožnim kosmatincem, ki so pomemben del obiskovalcev, saj so jih samo v prvem letošnjem polletju našteli 2402. Ograjena travnata površina bo nared že ta mesec.

Pasji park v Volčjem Potoku bo bržkone prispeval k še večji obiskanosti Arboretuma, v katerem so lani zabeležili rekord, saj si je Souvanov načrtno urejeni park in nasad dreves ter grmovnic ogledalo več kot 195.000 domačih in tujih obiskovalcev, v letošnjem prvem polletju beležijo že 116.369 obiskovalcev.



Po besedah Aleša Ocepka, direktorja javnega zavoda Arboretum, so se za ograjeno pasjo površino odločili zaradi velikega povpraševanja njihovih gostov, saj so lastniki psov veliki ljubitelji narave in aktivnega preživljanja prostega časa. »Pasji park bo namenjen varnemu prostoru za vzgojo in socializacijo psov, kjer sta tako kosmatinec kot tudi njegov lastnik aktivna udeleženca v procesu vzgoje oziroma socializacije,« je prepričan Ocepek.

Medtem ko delavci še urejajo park, ga kosmatinci že pridno preizkušajo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Medtem ko delavci še urejajo park, ga kosmatinci že pridno preizkušajo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Dobrih tisoč kvadratnih metrov površine je že ograjenih, manjkajo le še klopi in smetnjaki, namestiti nameravajo tudi ovire za pse. Naložba bo stala sedem tisoč evrov. V Arboretumu si želijo, da bi njihov pasji park postal prostor za učenje, šolanje, socializacijo in vzgojo, kjer se bodo vodniki psov med seboj pogovarjali in upoštevali osnovni bonton, da onemogočijo njihovim ljubljenčkom prosto prehajanje v park in iz njega. Lani je Arboretum v spremstvu svojih gospodarjev obiskalo 3761 psov.


Pasji park tudi v Šiški


V Ljubljani so prvi pasji park odprli pred dvanajstimi leti in v ljubljanskem občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, ki ga vodi David Polutnik, zadovoljno ugotavljajo, da so ograjeni pasji prostori med prebivalci zelo priljubljeni, njihova uporaba pa je brezplačna. Petim pasjim parkom ob Vilharjevi ulici, v Štepanjskem naselju, Kosezah, Šmartinskem parku in na Clevelandski ulici v Ljubljani se bo v prihodnjem letu pridružil še pasji park na območju Šiške.

V Arboretumu se dobro počutijo tudi hišni ljubljenčki. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
V Arboretumu se dobro počutijo tudi hišni ljubljenčki. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Glede lokacije se mestni uradniki zdaj usklajujejo z lastniki psov, z bližnjimi stanovalci, ki psov nimajo, kot tudi z vodstvom četrtne skupnosti.


Kam spadajo pasji kakci


Med ljubitelji kosmatincev se pogosto poraja vprašanje, kam spadajo pasji iztrebki, ki jih je v urbanem okolju treba pobirati in odložiti v posebne koše za pasje iztrebke, če jih ni, pa v zabojnike za mešane odpadke. Živalski iztrebki nikakor ne spadajo v koše za biološke odpadke. Po besedah Nine Sankovič iz podjetja Vo-Ka Snaga pasje iztrebke v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (Rcero) biološko obdelajo. Najprej gredo v proces anaerobne razgradnje, ki poteka tri tedne, nato sledi še aerobna obdelava, ki traja od enega do največ dveh tednov.

Aleš Ocepek, direktor JZ Arboretum FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Aleš Ocepek, direktor JZ Arboretum FOTO: Bojan Rajšek/Delo


»Ločeno zbrane bio odpadke, iz katerih nastane kompost, obdelamo posebej, v drugem bioreaktorju. Ločeno zbrani bio odpadki in bio odpadki, izločeni iz mešanih odpadkov, se v procesu nikjer ne srečajo. To poudarjamo zato, da ne bi kdo pomislil, da pasji iztrebki končajo v kompostu,« je poudarila Sankovičeva. Hkrati je opozorila, da je treba pasje kakce pobirati tudi na travnikih in v gozdu na podeželju, saj niso le neprijetni na pogled, ampak so polni bakterij, ki so škodljive za zdravje in okolje, v katerem živimo.

FOTO: Bojan Rajšek/Delo
FOTO: Bojan Rajšek/Delo


»Za razliko od drugih onesnaževalcev okolja vsebujejo pasji iztrebki bakterije, parazite in viruse, ki so lahko nevarni za naše zdravje. Med njimi so salmonele, E.coli, odpadne koliformne bakterije, pasja kuga, korona virus, hepatitisi in parvovirusi,« je še povedala Sankovičeva.

Komentarji: