Poceni hitra moda tudi za slovenske kupce (VIDEO)
Primark privabil številne kupce, tudi mlade za podnebno pravičnost, ki opozarjajo na temne plati tekstilne industrije
Odpri galerijo
Povečani obisk glede na izkušnje iz drugih trgovin v Primarku pričakujejo še dva meseca. Fotografije Uroš Hočevar
Potrošniška mrzlica je včeraj znova udarila v City parku, kjer je svojo prvo trgovino v Sloveniji odprl Primark. V trgovini začetno gnečo pričakujejo še prihodnjih šest do osem tednov.
Že več kot uro pred napovedanim odprtjem so se pred vhodom začeli zbirati prvi obiskovalci. Vrsta se je daljšala iz minute v minuto, na kar so bili pri tem irskem trgovcu pripravljeni, saj imajo že kar nekaj izkušenj z evforičnimi odprtji trgovin drugod po Evropi. Kupci so tako mirno čakali v s trakovi urejenih vrstah, za varnost pa je skrbelo več kot 30 varnostnikov.
Med čakajočimi je opazno prevladoval ženski spol, nekateri so se v vrsto postavili iz radovednosti, drugi pa zato, ker irskega trgovca že dobro poznajo. »Že večkrat sem bila v Avstriji, kupovali smo za vso družino, saj je poceni,« je povedala upokojenka Vesna iz Ljubljane. »Uživam v gneči, rada sem med ljudmi,« pa je odgovorila na vprašanje, če je množica ne moti.
»Pričakujem, da bodo cene tu nekoliko višje, vsaj kolikor sem videla objave na instagramu. Me pa to ne moti, prej sem pač nekaj več namenila za bencin,« je ugotavljala študentka Jasmina, doslej redna obiskovalka graškega Primarka. Radovednost in prosti čas pa sta v vrsto pripeljala Andrejo: »Upokojenci imamo čas, zato sem tu. Primarka ne poznam, se mi pa zdi, da bo tako kot pri Dechatlonu, ko je bil tudi velik bum, a v trgovini nismo kaj dosti našli zase.«
Nihče v vrsti ni ostal brez velike nakupovalne košare, ki so jih čakajočim vestno delili zaposleni v Primarku (teh je več kot 200, od tega približno 30 odstotkov študentov, včeraj pa so bili na urniku predvideni prav vsi). Gneča vendarle ni bila pretirana in že nekaj minut po tem, ko so slavnostno prerezali trak, je vrsta pred vrati izginila in obiskovalci so se porazgubili med oblačili, čevlji, modnimi dodatki in dodatki za dom, košare pa so se začele pridno polniti.
Da je marsikatera košara ostala polna tudi po pomerjanju v garderobi, tudi pri tistih, ki so prišli samo malo »pofirbcat«, je že dobre pol ure po odprtju dokazovala precejšnja vrsta pred blagajnami, čeprav jih je 44. Tako imenovana hitra moda, po kateri je znan Primark, z majicami celo po en evro, kratkimi hlačami po tri in plastičnimi japonkami po evro in pol je, pač dostopna za najširši krog denarnic in za marsikoga preveč mamljiva.
Na kakšen način in pod kakšnimi pogoji so izdelani tako poceni izdelki, verjetno večine obiskovalcev včeraj ni zanimalo. V Primarku vedo, da se tovrstna vprašanja vendarle pogosto pojavljajo. Zato lahko v sobi za sprostitev pred garderobami, torej preden si kupci nadenejo izdelke, večinoma narejene v azijskih državah v razvoju, preberemo, da »delamo v skladu z mednarodnimi zahtevami« in da se »trudimo zmanjšati naš vpliv na planet, kolikor je mogoče«. Svojo predstavitev podjetja za novinarje, vplivneže in drugo vabljeno javnostjo pa so včeraj začeli s sodelovanjem z Unicefom.
Da to niti približno ni dovolj, pa so prepričani mladi za podnebno pravičnost, ki so popoldne pred Primarkom izvedli performans, v katerem so pred vrati nove trgovine s hitro modo simbolično umrli in s tem opozorili na nevzdržne razmere tekstilne industrije za delavke in delavce ter na nepopravljive posledice za okolje. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je modna industrija ena od najbolj škodljivih za okolje (takoj za naftno), pri čemer so med drugim izpostavili ogromne količine vode, ki so potrebne za proizvodnjo, mikrovlakna, ki onesnažujejo oceane, in sežiganje oblačil, ki jih tekstilni giganti ne morejo prodati.
»Otroci delajo na vseh stopnjah dobavne verige v modni industriji. Večina delavk in delavcev v modni industriji še vedno ne zasluži dovolj za osnovne potrebe,« so izpostavili tudi neustrezne razmere, ki vladajo med zaposlenimi v tekstilni industriji. »Če ne bomo hitro ukrepali in prisilili velikih modnih prodajalcev, da spremenijo svoje poslovne in okoljske prakse, nam grozi še večja okoljska katastrofa,« so prepričani mladi za podnebno pravičnost.
Že več kot uro pred napovedanim odprtjem so se pred vhodom začeli zbirati prvi obiskovalci. Vrsta se je daljšala iz minute v minuto, na kar so bili pri tem irskem trgovcu pripravljeni, saj imajo že kar nekaj izkušenj z evforičnimi odprtji trgovin drugod po Evropi. Kupci so tako mirno čakali v s trakovi urejenih vrstah, za varnost pa je skrbelo več kot 30 varnostnikov.
Med čakajočimi je opazno prevladoval ženski spol, nekateri so se v vrsto postavili iz radovednosti, drugi pa zato, ker irskega trgovca že dobro poznajo. »Že večkrat sem bila v Avstriji, kupovali smo za vso družino, saj je poceni,« je povedala upokojenka Vesna iz Ljubljane. »Uživam v gneči, rada sem med ljudmi,« pa je odgovorila na vprašanje, če je množica ne moti.
»Pričakujem, da bodo cene tu nekoliko višje, vsaj kolikor sem videla objave na instagramu. Me pa to ne moti, prej sem pač nekaj več namenila za bencin,« je ugotavljala študentka Jasmina, doslej redna obiskovalka graškega Primarka. Radovednost in prosti čas pa sta v vrsto pripeljala Andrejo: »Upokojenci imamo čas, zato sem tu. Primarka ne poznam, se mi pa zdi, da bo tako kot pri Dechatlonu, ko je bil tudi velik bum, a v trgovini nismo kaj dosti našli zase.«
Polne nakupovalne košare, vrste pred blagajnami
Nihče v vrsti ni ostal brez velike nakupovalne košare, ki so jih čakajočim vestno delili zaposleni v Primarku (teh je več kot 200, od tega približno 30 odstotkov študentov, včeraj pa so bili na urniku predvideni prav vsi). Gneča vendarle ni bila pretirana in že nekaj minut po tem, ko so slavnostno prerezali trak, je vrsta pred vrati izginila in obiskovalci so se porazgubili med oblačili, čevlji, modnimi dodatki in dodatki za dom, košare pa so se začele pridno polniti.
Da je marsikatera košara ostala polna tudi po pomerjanju v garderobi, tudi pri tistih, ki so prišli samo malo »pofirbcat«, je že dobre pol ure po odprtju dokazovala precejšnja vrsta pred blagajnami, čeprav jih je 44. Tako imenovana hitra moda, po kateri je znan Primark, z majicami celo po en evro, kratkimi hlačami po tri in plastičnimi japonkami po evro in pol je, pač dostopna za najširši krog denarnic in za marsikoga preveč mamljiva.
Na kakšen način in pod kakšnimi pogoji so izdelani tako poceni izdelki, verjetno večine obiskovalcev včeraj ni zanimalo. V Primarku vedo, da se tovrstna vprašanja vendarle pogosto pojavljajo. Zato lahko v sobi za sprostitev pred garderobami, torej preden si kupci nadenejo izdelke, večinoma narejene v azijskih državah v razvoju, preberemo, da »delamo v skladu z mednarodnimi zahtevami« in da se »trudimo zmanjšati naš vpliv na planet, kolikor je mogoče«. Svojo predstavitev podjetja za novinarje, vplivneže in drugo vabljeno javnostjo pa so včeraj začeli s sodelovanjem z Unicefom.
PREBERITE ŠE: Ljubljana ni nakupovalna meka, lahko pa postane.
Smrt pred trgovino
Da to niti približno ni dovolj, pa so prepričani mladi za podnebno pravičnost, ki so popoldne pred Primarkom izvedli performans, v katerem so pred vrati nove trgovine s hitro modo simbolično umrli in s tem opozorili na nevzdržne razmere tekstilne industrije za delavke in delavce ter na nepopravljive posledice za okolje. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je modna industrija ena od najbolj škodljivih za okolje (takoj za naftno), pri čemer so med drugim izpostavili ogromne količine vode, ki so potrebne za proizvodnjo, mikrovlakna, ki onesnažujejo oceane, in sežiganje oblačil, ki jih tekstilni giganti ne morejo prodati.
»Otroci delajo na vseh stopnjah dobavne verige v modni industriji. Večina delavk in delavcev v modni industriji še vedno ne zasluži dovolj za osnovne potrebe,« so izpostavili tudi neustrezne razmere, ki vladajo med zaposlenimi v tekstilni industriji. »Če ne bomo hitro ukrepali in prisilili velikih modnih prodajalcev, da spremenijo svoje poslovne in okoljske prakse, nam grozi še večja okoljska katastrofa,« so prepričani mladi za podnebno pravičnost.
