Polhov doživljajski park in zvočna pot v Podsmreki

Evropska sredstva spodbudila razvoj turizma v primestni občini
Objavljeno
09. april 2019 08.00
Posodobljeno
09. april 2019 08.00
Mojster Gregor Ruckhenstain je v cerkvi na Dvoru vklesal enega najbolj okrašenih glavnih portalov leta 1544. FOTO Mavric Pivk/Delo
V občini Dobrova - Polhov Gradec pripravljajo nov turistično-izletniški projekt, prvo slovensko zvočno (krožno) pot z izhodiščem v Podsmreki. Osnovna ideja je, da bi v naravi razvrstili različna glasbila, popotniki pa bi ob zanimivi zgodbi prišli do lesenega stolpa z zvonom zaklete grofice. Zvočna pot bi še obogatila ponudbo te primestne občine.

Župan Franc Setnikar tudi pri tem projektu računa na evropska sredstva; občina je namreč v zadnjih letih prav s pridobitvijo evropskih sredstev spodbudila razvoj turizma. V Polhovem Gradcu je zaživel Polhov doživljajski park, ki je velik korak k promociji, obisk raste in kaže, da gre za pravo smer. Središče turistične ponudbe v občini pa je Polhograjska graščina, kjer bi radi uredili še pristavo, za kar sicer imajo gradbeno dovoljenje, ker pa želijo prestaviti cesto, ki zdaj graščino ločuje od grajskega parka z znamenitim Neptunovim vodnjakom, bi to vrednost naložbe povečalo na dva milijona evrov.

V polhograjski graščini je v 19. stoletju živel razsvetljenec, mecen in botanik, grof Blagaj, po katerem se imenuje Blagajev volčin, rastlina, ki jo je našel na bližnji gori sv. Lovrenca, danes pa je cvet te redke posebnosti, ki je pri nas skupaj s planiko med prvimi zaščitenimi rastlinskimi vrstami, tudi v občinskem grbu.


Polhograjska graščina


Hiša medu Božnar, Muzej pošte in telekomunikacij, Polhograjska graščina in Občina Dobrova - Polhov Gradec so se letos pridružili kampanji »EU projekt, moj projekt 2019« in skupaj pripravili zgodbo, ki je nastala s pomočjo evropskih sredstev. Predstavitev projekta je predvidena dva vikenda sredi maja, ko bodo na programu otvoritev poletne sezone Polhovega doživljajskega parka z glasbeno pravljico Polh rogovilež, vodeni ogled parka in medene delavnice, otroška čajanka z grofom Blagajem in tematsko vodenje po zgodovini pošte v 19. stoletju.

Prireditev povezuje več projektov, sofinanciranih iz skladov EU, ki so se začeli že v preteklem programskem obdobju. Spodbujanje razvoja ponudbe lokalno pridelane hrane in vključevanje v turistično ponudbo v preteklem obdobju so v občini nadgradili s projektoma Ureditev skladišča čebelarstva Božnar in Lokalni produkti Blagajeve dežele. Z oblikovanjem kratkih doživetij so ponudnike lokalne hrane in drugih storitev vključili v turistično ponudbo in za obiskovalce pripravili doživetja, ki jim omogočajo neposreden stik z lokalnim prebivalstvom; skupaj spečejo kruh, naredijo maslo, izdelajo fresko, se z lokalnim vodnikom odpravijo na potep po Polhograjcih, obiščejo grofa Blagaja in z njim spijejo čaj ali pa si za popotno malico privoščijo Culo dobrot Blagajeve dežele. Trije projekti so pridobili sredstva v okviru programa razvoja podeželja (okvirna vrednost projekta je 42.000 evrov, prispevek EU od tega je 26.000 evrov), Polhov doživljajski park z okvirno vrednostjo 87.000 evrov pa je s petinpetdesetimi tisočaki sofinanciran iz evropskega sklada za regionalni razvoj.


Kolesarjenje ob Gradaščici


V občini Dobrova - Polhov Gradec je v Polhograjskem hribovju obilo možnosti za rekreacijo, od pohodništva do kolesarjenja. Lani je bil podpisan tudi dogovor o gradnji kolesarskih poti po Barju in njegovem obrobju, sopodpisnica je tudi občina Dobrova - Polhov Gradec, po kateri bo speljanih 40 kilometrov te poti. Objavljen je že razpis za idejne rešitve za kolesarsko pot med Ljubljano, Dobrovo in Gabrjem, župan Franc Setnikar pa pravi, da bi od tam do Polhovega Gradca kolesarsko pot radi speljali ob Gradaščici. Idejni projekt zanjo je že dolgo narejen, potrebni pa bi seveda bili še številni dogovori, tudi z lastniki zemljišč. Žal pa občina za take projekte nima denarja. Kolesarjenje po glavni cesti med Ljubljano in Polhovim Gradcem pa ni pravi užitek. Pa čeprav je bila nekoč, ko je bila še makadamska, priljubljena med ljubljanskimi kolesarji.


Skrit gotski biser


V dolini Gradaščice se lahko pohvalijo še z enim precej dobro skritim slovenskim biserom, eno največjih gotskih cerkva pri nas, cerkvijo Sv. Petra na Dvoru, ki so jo začeli zidati leta 1525, z glavnimi deli končali leta 1544 in nato krasili vse do leta 1577. Danes je del javnega zavoda Polhograjska graščina, ki poleg napovedanih organizira brezplačne oglede vsako prvo nedeljo v mesecu, do jeseni med 16. in 18. uro.