"Zakaj v Velikih Laščah ne moremo kadarkoli med letom naročiti brezplačnega odvoza kosovnega materiala tako kot v Ljubljani? Položnice pa lahko plačujemo tako kot vsi drugi?« Tako se sprašuje bralec
Dela, ki trdi, da v njegovi občini kosovni odvoz poteka le v določenih terminih. »Zagotavljanje te storitve po naročilu kadarkoli v letu bi bilo na celotnem območju Vo-Ka Snaga finančno in organizacijsko nevzdržno,« odgovarjajo v javnem podjetju.
V uredništvo Dela smo prejeli ogorčeno pismo občana Velikih Lašč, ki ne razume, zakaj so njegovi občini (in tudi v nekaterih drugih primestnih občinah) do brezplačnega kosovnega odvoza upravičeni le v točno določenih terminih – med aprilom in majem ter med oktobrom in novembrom. Po njegovem mnenju so občani primestnih občin v primerjavi z prebivalci Ljubljane v deprevilegiranem položaju. V prestolnici namreč lahko uporabniki brezplačni kosovni odvoz naročajo enkrat na leto, in to kadarkoli v letu. Pred osmimi leti so v Ljubljani in primestnih občinah spremenili dolgoletni način odvoza kosovnih odpadkov, pravijo v aprila združenem javnem podjetju Vo-Ka Snaga.
Ljubljančani brezplačni odvoz kosovnega materiala naročijo enkrat na leto.
V primestnih občinah to storitev naročajo le spomladi in jeseni.
Gospodinjstva v MOL so lani naročila 3325 brezplačnih odvozov materiala.
»Za uporabnike MOL smo uvedli odvoz po naročilu, za uporabnike v osmih primestnih občinah pa velja odvoz po naročilu v okviru razpisanega termina, in sicer med 15. aprilom in 31. majem ter med 1. oktobrom in 30. novembrom. Storitev ravnanja z odpadki sicer opravljamo v MOL in desetih primestnih občinah, vendar v dveh občinah (na njihovo željo) velja posebna ureditev. Tako v Horjulu dvakrat na leto organizirajo zbiranje kosovnih odpadkov na enem mestu, mi odpeljemo le zbrane odpadke. V Cerkljah na Gorenjskem pa kosovnih odpadkov ne odvažamo, saj občani uporabljajo zbirni center,« odgovarjajo v javnem podjetju.
Veliko stvari, ki so jih nekoč uporabniki obravnavali kot (kosovne) odpadke. danes dobi drugo priložnost, pravijo v javnem podjetju Vo-Ka Snaga. Foto: Jože Suhadolnik
Druga možnost: zbirni centri ali centri predelave
Uporabnikom svetujejo, naj kosovne odpadke odpeljejo v zbirne centre. Dva sta v Ljubljani, v primestnih občinah jih je sedem, eden izmed njih pa je v Velikih Laščah. Kot pravijo v podjetju, se je pogled uporabnikov na odvoz kosovnih odpadkov v zadnjih letih močno spremenil. »Veliko stvari, ki so jih nekoč uporabniki obravnavali kot (kosovne) odpadke in so končali na odlagališču oziroma v predelavi, danes dobi drugo priložnost. Visok delež ljudi namreč danes proda, podari ali odloži v ponovno uporabo v zbirnih centrih ali pa kosovne odpadke pripelje v Center ponovne uporabe,« pravijo v družbi.
Na vprašanje, koliko brezplačnih odvozov so lani opravili v Ljubljani in koliko v primestnih občinah, v javnem podjetju odgovarjajo: »Lani smo iz gospodinjstev dobili 3325 naročil brezplačnega kosovnega odvoza (ta storitev je vključena v ceno ravnanja z odpadki) in 2392 naročil etažnih lastnikov. V večstanovanjskih stavbah se za odvoz kosovnih odpadkov dogovarjajo stanovalci in upravniki. Od tega je bilo iz primestnih občin 597 naročil iz gospodinjstev in 25 v imenu etažnih lastnikov. Iz občine Velike Lašče pa smo prejeli 38 naročil, od tega 23 spomladi in 15 jeseni.«
V MOL in primestnih občinah se je način odvoza kosovnega materiala spremenil pred osmimi leti. Foto: Jože Suhadolnik
O privilegiranosti oziroma deprivilegiranosti uporabnikov storitev po njihovem mnenju ne moremo govoriti, češ da so uporabniki z odvozom kosovnega odpadkov zelo zadovoljni. »V zadnjih petih letih smo na letni ravni prejeli na leto le tri pritožbe,« pojasnjujejo v Vo-ka Snaga, kjer so s plačljivimi naročili kosovnega odvoza lani zaslužili 50.597 evrov. Kot zatrjujejo, pri tem ne gre za zaslužek, ampak za stroške prevoza, nalaganja odpadkov, izposojo velikih zabojnikov, obdelavo odpadkov v RCERO Ljubljana in odlaganje preostanka na odlagališče Barje.
