»Pomembno je, kdo bo mesto vodil naslednjih 15 let«
Mag. Marko Koprivc, županski kandidat, ne more se sprijazniti z obsegom revščine – Prihodnost za mlade
Odpri galerijo
Pogosto se sprašuje, kaj počnemo, da morajo mladi živeti v takšni negotovosti. FOTO Voranc Vogel
»Trud posameznika se združuje v skupno moč, tako za ljudi kot za mesto, v katerem živimo.« Zapis na osebnem profilu politika novega vala, ki korači v bitko za ljubljanskega župana s politično levega brega Ljubljanice. Torej s tistega, s katerega je pred dvanajstimi leti vstopil v mesto zdajšnji župan, ki ves čas vodenja mesta svoje levičarstvo tudi javno izkazuje.
Marko Koprivc, magister politoloških znanosti, je kandidat najbolj izkušene med vsemi slovenskimi strankami in tiste, ki je najbolj vplivala na razvoj države. Ta je v boj za ne le najprestižnejše župansko mesto v državi, pač pa tudi za enega najpomembnejših političnih položajev, poslala mlajšega kandidata, tudi poslanca državnega zbora, ki gleda v prihodnost.
Gradil bi jo z medgeneracijskim povezovanjem, a z jasnim sporočilom, da bi morala pripadati mladim.
Današnjo Ljubljano vidim kot napredno, svobodomiselno in odprto mesto z neizmernim intelektualnim in razvojnim potencialom. Vendar je za to pomembno poznati preteklost. Predvsem je pomembno, da se iz preteklih dejanj učimo, in še pomembneje, da se učimo iz napak, ki nam jih ni treba ponavljati.
Smo na pragu velikih sprememb. Na eni strani kopičenje kapitala povzroča razkroj srednjega sloja in na drugi umetno ustvarjene krize, kakršna je migrantska, na krilih neoliberalizma spodbujajo vzpon fašizmov.
Poglejte, smo družba, ki ji navidez nič ne manjka, pa vseeno ljudje te rasti in razvoja ne občutijo. Ljubljana se mora soočiti z izzivi časa, nadgraditi standarde, ki jih ponuja država, in dvigniti kvaliteto življenja svojih ljudi. V Ljubljani mlade družine ne najdejo stanovanja, starejši ne najdejo prostora v oskrbovanih domovih.
Zdi se, da javni potniški promet ne vozi dovolj učinkovito in ljudje se v množici avtomobilov ne morejo nadihati čistega zraka. Mi, ki smo v Ljubljani doma, moramo vedeti, da je zdravo okolje pogoj za kvalitetno in zdravo življenje. Naš ekonomski in socialni položaj je odvisen od gospodarske uspešnosti tega mesta.
Razvoj mladega človeka je neločljivo povezan z možnostjo, da si zagotovi primerno stanovanje. Prometna politika mora zagotavljati dostopnost ter racionalizacijo časa in stroškov. In ves razvoj, ki ga kot družba znanja ustvarjamo, lahko izboljša kakovost bivanja v tem mestu.
Ljubljana je tudi zame najlepše mesto na svetu. Zdaj pa mora postati prva, ko govorimo o čistem zraku, prva, ko govorimo o enakih možnostih, učinkovitem prometu, zagotavljanju primernih in dostopnih stanovanj, ter prva pri uporabi tehnoloških rešitev za dvig kvalitete življenja.
Ljubljana je pred dobrim desetletjem eni politični opciji namenila absolutno večino v mestnem svetu in s tem praktično proste roke pri vodenju mesta. Aktualni župan je to priložnost zagrabil in Ljubljana je verjetno to potrebovala. Ta volja ljudi je namreč omogočila, da so se nekatere večje zadeve v mestu pospešeno premaknile. Če me sprašujete, čigav čas prihaja – verjamem, da naš.
Ko smo se pripravljali na čas volitev, so me prijatelji in tovariši, predvsem starejši, opozorili na težo situacije. Na prihajajočih volitvah namreč iz dveh različni političnih opcij ponujamo svojo verzijo prihodnosti. Najmočnejša desna stranka SDS in, upam si trditi, najmočnejša leva stranka SD. Gre za najmočnejši stranki v državi, ki ju na volitve v Ljubljani vodiva njuna ljubljanska voditelja. To mesto bodo očitno zelo kmalu vodili novi, mlajši ljudje. Pomembno je, kdo bo Ljubljano vodil naslednjih 15 let.
Gre za težave, ki so bile dolgo na stranskem tiru zaradi prevelike zazrtosti v blišč potrošništva. Sledilo se je trendom, ki so brisali specifike ljubljanskih četrti. Izhajam iz stališča, da smo Ljubljana njeni ljudje. Zato menim, da so čistejše okolje, boljše zaposlitvene možnosti, primerna in predvsem mladim družinam dostopna stanovanja ter pametna informatizacija glavna področja, kjer je potrebno še veliko storiti.
S staranjem in vsemi izzivi, ki spadajo zraven, sem se imel priložnost seznaniti v okolju, kjer živim. Soseda, ki sem jo na stopnišču pozdravljal tako rekoč vsak dan, me ni več prepoznala. Drugi sosed ni mogel več skrbeti sam zase in ker ni prišel v dom za starejše, so zanj skrbeli njegovi otroci, ki so poleg tega hodili v službe in skrbeli še za svoje otroke. Nikomur ni bilo lahko, ne sosedu ne njegovim otrokom.
Gre za izzive, ki jih moramo pomagati reševati vsem generacijam Ljubljančank in Ljubljančanov. Prek širitve mreže javnih in dostopnih domov za starejše kot tudi krepitve mreže javnih storitev pomoči na domu, ki starejšim omogoči, da čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju – tudi ob uvajanju novih informacijskih tehnologij – in da svojo starost živijo čim bolj zdravo in zadovoljno.
Pravilno ste ugotovili. Forum starejših SD z vso prizadevnostjo bdi nad dobrobitjo starejših in upokojencev. Njihovo podporo in podporo številnih strokovnjakinj in strokovnjakov štejem kot zelo pomembno in sem jim izjemno hvaležen.
Pravočasno odkrivanje demence je ključno, prav tako razvoj oskrbe in varstva na domu, v Ljubljani je nujno povečati število oskrbovanih stanovanj in kapacitet v domovih za starejše, potrebno bo razviti nove priložnosti za rekreacijo in prosti čas starejših, negovati medsosedsko pomoč, omogočiti fizično dostopnost do objektov ter predvsem spodbujati aktivnost in vključenost starejših v lokalno skupnost.
Turizem je v vzponu. Kot član sveta javnega zavoda Turizem Ljubljana štejem, da je opravljeno delo res dobro. A ekonomski razvoj, ki nam bo zagotavljal dolgoročno stabilnost in kvalitetna delovna mesta, je nekaj povsem drugega. V času globalne gospodarske prosperitete je nujno, da se Slovenija umakne z evropske periferije in se čvrsto umesti med najrazvitejše države sveta. Ljubljana je izobraževalno in znanstveno središče države.
V mednarodnem okolju je kvaliteta našega strokovnega kadra absolutno priznana. To je potencial, s katerim moramo nagovoriti gospodarstvo. Ne le trgovske verige. Potrebujemo proizvodnjo in predvsem potrebujemo visokotehnološka podjetja. Razvoj mora biti namenjen krepitvi slovenskih produktov in dvigu kvalitete življenja ljudi. Mladi potrebujejo prihodnost, in to je edini način, da jo bodo imeli.
Vidim več razlogov. Najprej bi rad izpostavil, da upravljanje s prometom in prometna politika nista povezana s cestami in njihovim izgledom, ampak predvsem s prostorskim načrtovanjem razvoja mesta. Ljudje morajo priti od točke A, torej povečini od svojega doma, do točke B, svojega delovnega mesta. Med tema točkama morajo dostaviti otroke v vrtec ali šolo, obiskati stare starše in se ustaviti v trgovini.
Med prostimi dnevi se številni iz Ljubljane odpeljejo. In predvsem med delovnimi dnevi se številni v Ljubljano pripeljejo. Javni promet mora to razumeti in temu slediti. Ko govorimo o prostorskem načrtovanju, je potrebno vedeti, da so največja naselja razporejena na robovih ljubljanskih krakov, ki so med seboj prometno slabo povezani.
Denimo Fužine in Štepanjsko naselje, Nove Jarše, BS3, Glinškova in Bratovševa, Črnuče, Brilejeva, Bratov Učakar, da ne omenjam novega naselja na Brdu. V ta naselja avtobusi praviloma pripeljejo le iz centra.
Naj nadaljujem z drugim, skoraj še pomembnejšim dejavnikom, to so poslovno-industrijske cone: Stegne, Litostroj, cona Vič, območje BTC in Letališke, Industrijska cona Ježa, center Rudnik. Koliko avtobusov pripelje na ta območja? Če pogledate satelitske posnetke, boste videli samo pločevino, avtomobil pri avtomobilu, ogromna parkirišča. V prihodnje mora LPP razmisliti tudi o teh povezavah.
S kolesom se v mesto in po mestu vozim zelo pogosto, tako da se pogosto na kolesu srečujem tako z drugimi kolesarji, avtomobili, pa tudi pešci. Menim, da nima smisla kulture vožnje enih in drugih ocenjevati na osnovi ekscesnih posameznikov.
Strinjam se, da je potrebno še veliko postoriti za izboljšanje kolesarske mreže v mestu.
Kolesarska infrastruktura se sicer dograjuje. Velika pridobitev je tudi sistem Bicikelj, ki ga bo potrebno še širiti. A kolesarjenje ne more nadomestiti javnega potniškega prometa.
Predvsem želim urediti težave, s katerimi se ljudje vsakodnevno srečujejo. Parkiranje v večjih naseljih, ki so bila grajena po drugačnih standardih, je ena takšnih. Imamo celo najnovejšo situacijo v Celovških dvorih. Ne morejo biti zaparkirani vsi pločniki in zelenice.
Ljudi to moti, težava s parkiranjem je velika. Ko se srečujem z občani, je to skoraj ena najpogostejših težav, ki jo omenjajo. In to, da bodo v delavskih naseljih gradili nove podzemne garaže, je sicer lahko rešitev, vendar ne za ponujeno ceno 18.000 evrov za parkirno mesto. To je absolutno neprimerna cena.
Lepota je stvar okusa in o okusih ni okusno razpravljati. Prav tako je lepota lahko minljiva. Domačnost, urejenost, funkcionalnost pa ostajajo. Mislim, da bi to moral biti cilj.
To je pomembno okoljsko vprašanje. Ljubljana je v fazi začetka izvajanja del za dograditev kanalizacijskega omrežja. S tem bo pokritih približno 98 odstotkov vseh gospodinjstev. Izjemno pomemben projekt.
Glede avtobusa na Ljubljanici je treba povedati, da so bile strokovne podlage za plovnost Ljubljanice od Vrhnike do zapornice Moste pripravljene že leta 2012. Prav z namenom njenega urejanja za vsakdanji promet. Moja želja je, da uporabimo vse možnosti, ki so nam na voljo.
Potniški promet na Ljubljanici je ena takih. Pocenitev mestnega prometa tudi. Predvsem pa prilagoditev, nadgradnja in celovit multimodalni pristop, ki mora vključevati tako cestni, železniški in, da, tudi vodni promet.
Kot socialni demokrat sem na ta vprašanja že ves čas pozoren. Ne morem se sprijazniti z obsegom revščine, ki smo mu priča v tej državi. Vem, da občina nima resnih neposrednih pristojnosti, vendar pa s svojimi aktivnostmi na številnih področjih lahko blaži revščino.
Gre za kulturo, šport, vzgojo, vzpostavljanje pogojev za kvaliteten prosti čas mladih, spodbujanje medsebojnih odnosov občanov, odpiranje in urejanje prostora. Vse to je lahko tudi učinkovita preventiva, tako za mlade, da ne zaidejo v droge, kot tudi za starejše, da ne obupajo.
Lokalna skupnost je ljudem bližje kot država in lahko priskoči na pomoč, a rešitve morajo biti sistemske.
Pogosto se sam sprašujem, kaj počnemo, da morajo mladi živeti v takšni negotovosti. Popolna odsotnost stanovanjske politike v državi je dejstvo. Odsotnost strateških gospodarskih interesov države prav tako. Tisti, ki za to niso poskrbeli v preteklih 15 letih – lahko za to poskrbijo v naslednjih?
Pomlajevanje političnih vrst je opazno in to štejem kot dobro. Pomembno je, da v oblikovanju rešitev sodelujemo vse generacije, ker se naše potrebe razlikujejo. Verjamem, da imamo v tej državi dovolj znanja, da nekatere težave damo z mize.
Seveda. Ne jaz ne naša svetniška skupina v mestnem svetu ne bomo odnehali. Tudi kot poslanec v državnem zboru bom naredil vse za razvoj Ljubljane in za vzorno sodelovanje države z glavnim mestom. Pomembno je, kdo bo Ljubljano vodil naslednjih 15 let.
Marko Koprivc, magister politoloških znanosti, je kandidat najbolj izkušene med vsemi slovenskimi strankami in tiste, ki je najbolj vplivala na razvoj države. Ta je v boj za ne le najprestižnejše župansko mesto v državi, pač pa tudi za enega najpomembnejših političnih položajev, poslala mlajšega kandidata, tudi poslanca državnega zbora, ki gleda v prihodnost.
Gradil bi jo z medgeneracijskim povezovanjem, a z jasnim sporočilom, da bi morala pripadati mladim.
Ljubljana je po vašem trden temelj socialdemokratske prihodnosti: od nekdaj napredna, svobodomiselna, odprta in intelektualno močna, v ključnih trenutkih pa se je znala pravilno odzvati in si je tako pridobila svojo zgodovinsko vlogo. Prihodnost razlagate s tistim, kar je bilo v preteklosti. Kakšna pa naj bi bila Ljubljana v prihodnosti, z vami kot županom, da bi se ponovno zapisovala v zgodovino kot mesto, ki je v vašem času ujelo ključne trenutke časa, v dobro meščanov, seveda?
Današnjo Ljubljano vidim kot napredno, svobodomiselno in odprto mesto z neizmernim intelektualnim in razvojnim potencialom. Vendar je za to pomembno poznati preteklost. Predvsem je pomembno, da se iz preteklih dejanj učimo, in še pomembneje, da se učimo iz napak, ki nam jih ni treba ponavljati.
Smo na pragu velikih sprememb. Na eni strani kopičenje kapitala povzroča razkroj srednjega sloja in na drugi umetno ustvarjene krize, kakršna je migrantska, na krilih neoliberalizma spodbujajo vzpon fašizmov.
Poglejte, smo družba, ki ji navidez nič ne manjka, pa vseeno ljudje te rasti in razvoja ne občutijo. Ljubljana se mora soočiti z izzivi časa, nadgraditi standarde, ki jih ponuja država, in dvigniti kvaliteto življenja svojih ljudi. V Ljubljani mlade družine ne najdejo stanovanja, starejši ne najdejo prostora v oskrbovanih domovih.
Zdi se, da javni potniški promet ne vozi dovolj učinkovito in ljudje se v množici avtomobilov ne morejo nadihati čistega zraka. Mi, ki smo v Ljubljani doma, moramo vedeti, da je zdravo okolje pogoj za kvalitetno in zdravo življenje. Naš ekonomski in socialni položaj je odvisen od gospodarske uspešnosti tega mesta.
Razvoj mladega človeka je neločljivo povezan z možnostjo, da si zagotovi primerno stanovanje. Prometna politika mora zagotavljati dostopnost ter racionalizacijo časa in stroškov. In ves razvoj, ki ga kot družba znanja ustvarjamo, lahko izboljša kakovost bivanja v tem mestu.
Ljubljana je tudi zame najlepše mesto na svetu. Zdaj pa mora postati prva, ko govorimo o čistem zraku, prva, ko govorimo o enakih možnostih, učinkovitem prometu, zagotavljanju primernih in dostopnih stanovanj, ter prva pri uporabi tehnoloških rešitev za dvig kvalitete življenja.
Zapisali ste, da je zelo pomembno, kdo bo mesto vodil naslednjih 15 let. Čeprav da je bilo v zadnjih letih narejeno veliko. Je po vašem naše mesto, v katerem je lepo živeti in nam navidez ne gre najslabše, prišlo do točke preloma, ko se je treba odločiti za povsem nove rešitve? Je čas, da ga vodijo novi, mlajši ljudje?
Ljubljana je pred dobrim desetletjem eni politični opciji namenila absolutno večino v mestnem svetu in s tem praktično proste roke pri vodenju mesta. Aktualni župan je to priložnost zagrabil in Ljubljana je verjetno to potrebovala. Ta volja ljudi je namreč omogočila, da so se nekatere večje zadeve v mestu pospešeno premaknile. Če me sprašujete, čigav čas prihaja – verjamem, da naš.
Ko smo se pripravljali na čas volitev, so me prijatelji in tovariši, predvsem starejši, opozorili na težo situacije. Na prihajajočih volitvah namreč iz dveh različni političnih opcij ponujamo svojo verzijo prihodnosti. Najmočnejša desna stranka SDS in, upam si trditi, najmočnejša leva stranka SD. Gre za najmočnejši stranki v državi, ki ju na volitve v Ljubljani vodiva njuna ljubljanska voditelja. To mesto bodo očitno zelo kmalu vodili novi, mlajši ljudje. Pomembno je, kdo bo Ljubljano vodil naslednjih 15 let.
Dobro ste zaznali velike težave mesta, pravzaprav težave vsakega postkomunističnega sodobnega mesta na robu razvite Evrope: zagotavljanje čistega zraka, enakih možnosti, primernih in dostopnih stanovanj, neučinkovit promet in pomanjkanje tehnologij v dobro pametnega mesta.
Gre za težave, ki so bile dolgo na stranskem tiru zaradi prevelike zazrtosti v blišč potrošništva. Sledilo se je trendom, ki so brisali specifike ljubljanskih četrti. Izhajam iz stališča, da smo Ljubljana njeni ljudje. Zato menim, da so čistejše okolje, boljše zaposlitvene možnosti, primerna in predvsem mladim družinam dostopna stanovanja ter pametna informatizacija glavna področja, kjer je potrebno še veliko storiti.
Še dve stvari sta, ki ste ju postavili v program. Prva: staranje mestnega prebivalstva in pričakovane velike težave, ki jih bo prinesla ljudem spremljevalka starosti, demenca. Se o tem posvetujete tudi z ljudmi iz Foruma starejših SD, ki so sprejeli zanimive in dobre smernice za lokalne volitve?
S staranjem in vsemi izzivi, ki spadajo zraven, sem se imel priložnost seznaniti v okolju, kjer živim. Soseda, ki sem jo na stopnišču pozdravljal tako rekoč vsak dan, me ni več prepoznala. Drugi sosed ni mogel več skrbeti sam zase in ker ni prišel v dom za starejše, so zanj skrbeli njegovi otroci, ki so poleg tega hodili v službe in skrbeli še za svoje otroke. Nikomur ni bilo lahko, ne sosedu ne njegovim otrokom.
Gre za izzive, ki jih moramo pomagati reševati vsem generacijam Ljubljančank in Ljubljančanov. Prek širitve mreže javnih in dostopnih domov za starejše kot tudi krepitve mreže javnih storitev pomoči na domu, ki starejšim omogoči, da čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju – tudi ob uvajanju novih informacijskih tehnologij – in da svojo starost živijo čim bolj zdravo in zadovoljno.
Pravilno ste ugotovili. Forum starejših SD z vso prizadevnostjo bdi nad dobrobitjo starejših in upokojencev. Njihovo podporo in podporo številnih strokovnjakinj in strokovnjakov štejem kot zelo pomembno in sem jim izjemno hvaležen.
Pravočasno odkrivanje demence je ključno, prav tako razvoj oskrbe in varstva na domu, v Ljubljani je nujno povečati število oskrbovanih stanovanj in kapacitet v domovih za starejše, potrebno bo razviti nove priložnosti za rekreacijo in prosti čas starejših, negovati medsosedsko pomoč, omogočiti fizično dostopnost do objektov ter predvsem spodbujati aktivnost in vključenost starejših v lokalno skupnost.
Druga stvar se dotika mladih: ekonomski razvoj. Nekateri ekonomski razvoj mesta povezujejo predvsem z razvojem turizma; kaj pa vi?
Turizem je v vzponu. Kot član sveta javnega zavoda Turizem Ljubljana štejem, da je opravljeno delo res dobro. A ekonomski razvoj, ki nam bo zagotavljal dolgoročno stabilnost in kvalitetna delovna mesta, je nekaj povsem drugega. V času globalne gospodarske prosperitete je nujno, da se Slovenija umakne z evropske periferije in se čvrsto umesti med najrazvitejše države sveta. Ljubljana je izobraževalno in znanstveno središče države.
V mednarodnem okolju je kvaliteta našega strokovnega kadra absolutno priznana. To je potencial, s katerim moramo nagovoriti gospodarstvo. Ne le trgovske verige. Potrebujemo proizvodnjo in predvsem potrebujemo visokotehnološka podjetja. Razvoj mora biti namenjen krepitvi slovenskih produktov in dvigu kvalitete življenja ljudi. Mladi potrebujejo prihodnost, in to je edini način, da jo bodo imeli.
Promet je večna tema. Za pločevinastega v zasebni lasti se zdi, da pravih rešitev še nekaj časa ne bo, alternativa je kakovosten javni promet, ki pa Ljubljančanom nekako ne gre v kri. Zdi se – kot se kdo priduša – da ne v LPP, pa tudi meščanom ne. Zakaj?
Vidim več razlogov. Najprej bi rad izpostavil, da upravljanje s prometom in prometna politika nista povezana s cestami in njihovim izgledom, ampak predvsem s prostorskim načrtovanjem razvoja mesta. Ljudje morajo priti od točke A, torej povečini od svojega doma, do točke B, svojega delovnega mesta. Med tema točkama morajo dostaviti otroke v vrtec ali šolo, obiskati stare starše in se ustaviti v trgovini.
Med prostimi dnevi se številni iz Ljubljane odpeljejo. In predvsem med delovnimi dnevi se številni v Ljubljano pripeljejo. Javni promet mora to razumeti in temu slediti. Ko govorimo o prostorskem načrtovanju, je potrebno vedeti, da so največja naselja razporejena na robovih ljubljanskih krakov, ki so med seboj prometno slabo povezani.
Denimo Fužine in Štepanjsko naselje, Nove Jarše, BS3, Glinškova in Bratovševa, Črnuče, Brilejeva, Bratov Učakar, da ne omenjam novega naselja na Brdu. V ta naselja avtobusi praviloma pripeljejo le iz centra.
Naj nadaljujem z drugim, skoraj še pomembnejšim dejavnikom, to so poslovno-industrijske cone: Stegne, Litostroj, cona Vič, območje BTC in Letališke, Industrijska cona Ježa, center Rudnik. Koliko avtobusov pripelje na ta območja? Če pogledate satelitske posnetke, boste videli samo pločevino, avtomobil pri avtomobilu, ogromna parkirišča. V prihodnje mora LPP razmisliti tudi o teh povezavah.
S kolesom v mesto. Tu je stvar paradoksalna. Mestna oblast in še kdo se iskreno trudi, da bi Ljubljana postala kolesarjem prijazno mesto, a kolesarjenje po mestu, vanj in nazaj na periferijo, je početje, ki je v resnici nevarno. Preblizu sta si pločevina in kolesar, steze so slabe, nevarne, najhuje pa je, da je tudi kultura mestnih kolesarjev zelo zelo slaba. Še veliko nižja kot avtomobilska.
S kolesom se v mesto in po mestu vozim zelo pogosto, tako da se pogosto na kolesu srečujem tako z drugimi kolesarji, avtomobili, pa tudi pešci. Menim, da nima smisla kulture vožnje enih in drugih ocenjevati na osnovi ekscesnih posameznikov.
Strinjam se, da je potrebno še veliko postoriti za izboljšanje kolesarske mreže v mestu.
Kolesarska infrastruktura se sicer dograjuje. Velika pridobitev je tudi sistem Bicikelj, ki ga bo potrebno še širiti. A kolesarjenje ne more nadomestiti javnega potniškega prometa.
Avto je Slovencu sveta krava; pravite, da bo vsak lahko parkiral pred svojim blokom. Marsikje je to že zdaj mogoče, jasno, če plačaš. Kaj je lahko drugače, če boste župan?
Predvsem želim urediti težave, s katerimi se ljudje vsakodnevno srečujejo. Parkiranje v večjih naseljih, ki so bila grajena po drugačnih standardih, je ena takšnih. Imamo celo najnovejšo situacijo v Celovških dvorih. Ne morejo biti zaparkirani vsi pločniki in zelenice.
Ljudi to moti, težava s parkiranjem je velika. Ko se srečujem z občani, je to skoraj ena najpogostejših težav, ki jo omenjajo. In to, da bodo v delavskih naseljih gradili nove podzemne garaže, je sicer lahko rešitev, vendar ne za ponujeno ceno 18.000 evrov za parkirno mesto. To je absolutno neprimerna cena.
Dejstvo je, da je razvoj Ljubljane v zadnjih letih potekal iz središča mesta navzven, niti ne v enakomernih krogih. Tudi podoba mesta se je spreminjala po istem prostoru. Obrobje »uradne lepote« se začne tako rekoč na robu Centra. Kako vi vidite boljšo in urejeno Ljubljano tri, štiri kilometre od Magistrata?
Lepota je stvar okusa in o okusih ni okusno razpravljati. Prav tako je lepota lahko minljiva. Domačnost, urejenost, funkcionalnost pa ostajajo. Mislim, da bi to moral biti cilj.
Posebnost našega mesta je, da si v desetih minutah še vedno v mestu, pa vendar sredi narave. Na vasi, na travnikih, poljih, njivah. Kjer pa je ponekod še treba urediti kanalizacijo in paziti na pitno vodo.
To je pomembno okoljsko vprašanje. Ljubljana je v fazi začetka izvajanja del za dograditev kanalizacijskega omrežja. S tem bo pokritih približno 98 odstotkov vseh gospodinjstev. Izjemno pomemben projekt.
Ko sva že pri vodi ... avtobus na Ljubljanici, to je vaša ideja. Zanimivo, všeč mi je. Če voda ne bo previsoka in predivja … Reševalne lestve ob Ljubljanici niso namenjene večjemu številu potnikov ... Ste razmišljali, preden varno zapluje avtobus po Ljubljanici, morda tudi o tem, da bi pocenili navaden mestni promet?
Glede avtobusa na Ljubljanici je treba povedati, da so bile strokovne podlage za plovnost Ljubljanice od Vrhnike do zapornice Moste pripravljene že leta 2012. Prav z namenom njenega urejanja za vsakdanji promet. Moja želja je, da uporabimo vse možnosti, ki so nam na voljo.
Potniški promet na Ljubljanici je ena takih. Pocenitev mestnega prometa tudi. Predvsem pa prilagoditev, nadgradnja in celovit multimodalni pristop, ki mora vključevati tako cestni, železniški in, da, tudi vodni promet.
Kaj pa temna stran mesta? Brezdomci, stari ljudje z odžaganimi radiatorji, ki ne zmorejo stroškov ogrevanja, brezposelni, revščina, ki se dobro skriva, a trka na vrata mesta, zelo razvejana trgovina z drogami, kriminalno podzemlje, za katerega večina meščanov ne ve, sega pa v vse dele mesta, tudi na zelo sofisticirane načine?
Kot socialni demokrat sem na ta vprašanja že ves čas pozoren. Ne morem se sprijazniti z obsegom revščine, ki smo mu priča v tej državi. Vem, da občina nima resnih neposrednih pristojnosti, vendar pa s svojimi aktivnostmi na številnih področjih lahko blaži revščino.
Gre za kulturo, šport, vzgojo, vzpostavljanje pogojev za kvaliteten prosti čas mladih, spodbujanje medsebojnih odnosov občanov, odpiranje in urejanje prostora. Vse to je lahko tudi učinkovita preventiva, tako za mlade, da ne zaidejo v droge, kot tudi za starejše, da ne obupajo.
Lokalna skupnost je ljudem bližje kot država in lahko priskoči na pomoč, a rešitve morajo biti sistemske.
Mladi ste. Kaj bi odgovorili mlajšemu meščanu, ki vas bi vprašal: »Kaj lahko storite zame, da bom dobil spodobno zaposlitev in nekoč neprofitno stanovanje, da si bom lahko ustvaril družino«?
Pogosto se sam sprašujem, kaj počnemo, da morajo mladi živeti v takšni negotovosti. Popolna odsotnost stanovanjske politike v državi je dejstvo. Odsotnost strateških gospodarskih interesov države prav tako. Tisti, ki za to niso poskrbeli v preteklih 15 letih – lahko za to poskrbijo v naslednjih?
Pomlajevanje političnih vrst je opazno in to štejem kot dobro. Pomembno je, da v oblikovanju rešitev sodelujemo vse generacije, ker se naše potrebe razlikujejo. Verjamem, da imamo v tej državi dovolj znanja, da nekatere težave damo z mize.
Vse nas, starejše in mlajše, nas druži optimizem, tudi glede razvoja našega mesta. Če ne uspete tokrat, se boste še naprej borili za vse, kar ste zapisal v svojem programu?
Seveda. Ne jaz ne naša svetniška skupina v mestnem svetu ne bomo odnehali. Tudi kot poslanec v državnem zboru bom naredil vse za razvoj Ljubljane in za vzorno sodelovanje države z glavnim mestom. Pomembno je, kdo bo Ljubljano vodil naslednjih 15 let.
