Poplavni val v Ljubljani tokrat zalil 900 objektov

Ljubljana – Dan po poplavi Viča, Vrhovcev, dela Rožne doline in drugih jugozahodnih delov Ljubljane imajo gasilci polne roke dela s črpanjem vode iz podzemnih garaž oziroma s spiranjem blata, stanovalci pa odstranjujejo uničeno lastnino iz kleti in shramb. Škoda je ogromna, natančne številke pa bomo izvedeli šele po končanih obiskih zavarovalničarjev.

V eni večjih viških stanovanjskih sosesk Viška sončava (zlobneži so jo preimenovali v Viška mokrava) so danes dopoldne še vedno črpali vodo iz podzemne garažne kleti. Gasilci so povedali, da bodo kljub 12 potopnim črpalkam iz skupne garaže dveh srednjih blokov vodo črpali še ves dan, saj se je po njihovi oceni vanjo nateklo kar 12.000 kubičnih metrov vode.

Izvedeli smo še, da je v garaži, ki sprejme 200 avtomobilov, ostalo potopljenih le nekaj vozil. Lastnike so namreč gasilci v sredo začeli na možnost poplave opozarjati že ob drugi uri ponoči, tako da je v njej nastala bistveno manjša škoda kot bi sicer. Upravnik iz Aktive je škodo na obeh blokih, ki ju upravlja to podjetje, ocenil na 35.000 evrov (med drugim je zalilo tudi hidrofor in strojnico dvigala). Na vprašanje, kakšno rešitev predlaga, je odvrnil, da razmišljajo o tem, da bi pritlične dele blokov ogradili s polmetrsko betonsko škarpo, vhod v podzemno garažo pa nekoliko dvignili. Od občine in države pa pričakuje, da bosta končno začela izvajati protipoplavne ukrepe.

Kosovni odvoz uničenega

V bližnjih starejših blokih pa smo videli stanovalce, ki so prali od blata umazane avte in na kupe zlagali odpadno pohištvo oziroma opremo iz zalitih garaž ter kleti. Pa tudi priložnostne zbiralce kovin, ki so hiteli s selekcioniranim odvozom (kovinskih) kosovnih odpadkov. Snaga jih je namreč že začela odvažati z območja Rožne doline, Vrhovcev, Brda in Viča, danes pa jih bo še s Podutika, Šmartna pod Šmarno goro, iz Gameljn, Kozarij, Kosovega polja in ulice Staneta Severja.

Pri viškem Intersparu je voda s poplavljenega parkirišča odtekla in danes ni bilo videti niti blata. Spet pa so jo slabo odnesli lastniki več deset garaž ob Gradaščici oziroma Jamovi cesti. Tam je voda v spodnjem delu dvoetažnega kompleksa presegla pol metra višine. Gasilci so danes tam spirali blato z vozne površine, lastniki garaž pa ugotavljali, ali so avti še vozni ali ne.

Podobno je bilo v drugih do danes poplavljenih delih Ljubljane, pri čemer so bile posamezne ceste zaradi intervencijskih vozil, ki so odstranjevale posledice ujme, delno ali v celoti zaprte. Voda je na območju MOL sicer zalila približno 900 različnih objektov. V reševalnih akcijah je prvi dan sodelovalo 580 gasilcev, zdaj jih je na terenu le še 200, večinoma pa črpajo vodo iz zalitih garaž in spirajo blato.

Jankovićev poziv vladi

Na izredni tiskovni konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića smo od njega slišali, da od vlade pričakuje takojšnje izvajanje protipoplavnih ukrepov in da ima dovolj nenehnih poplav. Državi je dal vedeti, da z njo ni zadovoljen. Zatrdil je, da je po poplavi leta 2010 s takratnim okoljskim ministrom Rokom Žarnićem obiskal vse poplavljene predele Ljubljane in da so se kasneje dogovorili, kaj je treba storiti, da ne bo več tako obsežnih poplav. A so ostali le pri načrtu ukrepov. Izvedb pa ni bilo. Ne razume niti župana sosednje občine Dobrova - Polhov Gradec, ki javno nasprotuje gradnji suhega zadrževalnika Razori, in da Ljubljana ne sme biti talka nekaj posameznikov iz sosednje občine, ki zanj nočejo žrtvovati svoje zemlje, četudi s tem Viču z okolico povzročajo ogromno škodo.

Kaj pravi stroka

Rok Fazarinc, strokovnjak s fakultete za gradbeništvo in geodezijo in eden tvorcev državnega prostorskega načrta za izvedbo protipoplavnih ukrepov za zaščito jugozahodnega dela Ljubljane in delov sosednje občine Dobrova - Polhov Gradec, je povedal da je bila sredina poplava podobna tisti iz leta 2010. Razlikovala se je le po tem, da je pretok Gradaščice in Horjulke narasel na 160 kubičnih metrov na sekundo v nekaj urah, pred štirimi leti pa v dveh dneh. Razložil je, da se voda začne razlivati, ko doseže pretok 90 kubičnih metrov na sekundo.

Dodal je, da lahko v naslednjih 10 letih pričakujemo vsaj še eno tako poplavo. Zato je prepričan, da bi prej omenjeni državni prostorski načrt (sprejet je bil avgusta lani) morali začeti uresničevati takoj. Najprej bi morali regulirati Mali graben in razbremenilnik 6 a ob ljubljanski avtocesti, nato poskrbeti za ureditev hudournikov (Gradaščica, Horjulka, Ostrožnik in Božna) v občini Dobrova - Polhov Gradec, kasneje pa zgraditi še zadrževalnik Razori (za nasipom bi zadržali milijon kubikov vode).

Na vprašanje, ali je to izvedljivo v kratkem času, je odgovoril, da je to odvisno predvsem od države, ki mora najprej odkupiti vsa zemljišča (ali razlastiti lastnike), nato pa pripraviti projekte za gradbena dovoljenja. In priznal, da je bil odnos države do vodotokov v zadnjih 20 letih klavrn. Tako pri rednem vzdrževanju kot vlaganjih vanje.

Robert Kus, vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo MOL, se je strinjal, da je treba za redno vzdrževanje vodotokov dati več denarja kot doslej. Na vprašanje, zakaj še ni narejen zadrževalnik na Brdnikovi, ki bi pred poplavami zaščitil vse objekte v okolici Glinščice in ga MOL lahko financira in izvede sama, pa je dejal, da zato, ker še ni soglasja agencije za okolje in ni pridobljenih vseh zemljišč.

Nihče pa ni odgovoril na vprašanje, ali bo stroka predlagala, da bi na območju Ljubljane spremenili občinski prostorski načrt in s poplavnih območij izločili vse predvidene ali možne objekte, za katere je že zdaj jasno, da bi lahko bili poplavljeni. Denimo naselje Urbana oaza med Koprsko in Jamovo, kjer bi se lahko ponovila zgodba Viške sončave.