Postopek razlaščanja šentviškega pokopališča gre naprej

Ljubljanski župan ni popustil zaradi peticije proti razlastitivi cerkvenega premoženja, ki jo je podpisal celo nadškof Stanislav Zore.
Objavljeno
18. junij 2018 17.31
Posodobljeno
19. junij 2018 13.50
Zoran Janković je po nedeljskem zbiranju podpisov proti razlastitivi šentviškega pokopališča vendarle dal izjavo za javnost. FOTO: Uroš Hočevar
Ljubljana – »Odlaganje postopka razlastitve za leto ali dve ne bi prineslo nobene nove rešitve glede prenosa šentviškega pokopališča na občino oziroma njeno javno podjetje Žale«.

To je na današnji ad hoc tiskovni konferenci tik pred začetkom junijske seje mestnega sveta odgovoril ljubljanski župan Zoran Janković na vprašanje, zakaj tako hiti z razlaščanjem šentviškega pokopališča, čeprav mu po zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti tega ni treba storiti takoj, temveč do leta 2026.

Čeprav je bilo pričakovati, da bo župan Cerkvi dal vedeti, da je bil nedeljski podpis ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta na peticiji ČS Šentvid, župnije Šentvid in društva Čitalnica Blaža Potočnika z zahtevo po takojšnjem umiku postopka razlastitve šentviškega cerkvenega pokopališča, nedopusten poseg v posvetne zadeve, ta tega ni storil.


Diplomatski odgovor


Dejal je le, da imajo vsi našteti pravico podpisovati kakršnokoli peticijo, prav tako pa da je jasen tudi zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki jim daje pravico in nalogo, da do leta 2026 nase prenesejo vsa pokopališča na območju MOL. Zato bo občina šla svojo pot naprej ne glede na peticije. Ne bo pa nič jezen, če bi jim Cerkev pokopališče podarila. Sam nima slabe vesti, saj da se je občina (oziroma Žale) s šentviškim župnikom kar dve leti neuspešno dogovarjala glede nujne ureditve čajne kuhinje in sanitarnih prostorov za svojce pokojnih. Nadškofa so celo prosili, naj zadevo z župnikom uredi, a očitno neuspešno. Vprašal se je tudi, zakaj pri pokopališču v Dravljah niso imeli nobenih težav s cerkvenimi oblastmi.

image
Zoran Janković je priznal, da v proračunu nima rezerviranega nobenega denarja za plačilo morebitnih odškodnin Cerkvi po razlastitvi njenih pokopališč.FOTO: Uroš Hočevar


Zakaj se bojijo prevzema?


Je pa v bran odločno vzel javno podjetje Žale. Dejal je, da v vseh letih svojega županovanja še ni slišal pripomb glede slabega dela tega podjetja. In opozoril, da prav zdaj uspešno pripravljajo ali izvajajo prenove in širitve pokopališč v Sostrem, Polju, prihodnje leto tudi na Viču. Če bo župnik dal soglasje za parkirne prostore, pa bo še letos stekla tudi posodobitev na pokopališču na Rudniku.

Janković pa ne razume, da se je zahtevi za umik postopka razlastitve pridružila tudi ČS Šentvid. Vodstvu je očital, da ljudi zavaja in to ne le pri pokopališču, temveč tudi pri načrtovani gradnji kanala C0 in v primeru zbiralnice ločenih frakcij odpadkov v Stanežičah.

Na vprašanje, ali mu kot županu opisani spor okoli razlaščanja šentviškega in kasneje tudi drugih cerkvenih pokopališč ne bi mogel škoditi pri drugih projektih, povezani s Cerkvijo – denimo pri pridobivanju cerkvenih soglasij za gradnjo podzemne garaže pri Stolnici, pa je župan odvrnil, da slabše, kot je, tako in tako ne more biti.

Priznal je tudi, da v proračunu nima rezerviranega nobenega denarja za plačilo morebitnih odškodnin Cerkvi po razlastitvi njenih pokopališč. Glede na šentviški primer, ko bi zadeva lahko šla vse do ustavnega ali celo evropskega sodišča, je namreč prepričan, da ga do leta 2019 niti ne potrebuje. Sicer pa je težko ovrednotiti, kakšni bodo stroških cenitev zemljišč, če ni jasna še niti metodologija za izračun odškodnin, katerih plačilo bo nujno ali pa tudi ne (v primeru, da cerkev pokopališča podari) šele enkrat v prihodnosti.