Pred vrati šole ostalo 200 ukaželjnih glasbe

V grosupeljski glasbeni šoli ne morejo vpisati vseh otrok, dokler ministrstvo ne prižge zelene luči.
Objavljeno
13. november 2018 06.00
Posodobljeno
13. november 2018 06.00
Profesorica Ana Anderlič na glasbeni vaji z njenim učencem klarineta. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Grosuplje, Litija – V grosupeljski glasbeni šoli bi veliko staršev svoje otroke vključilo v glasbeno izobraževanje, a ker šolsko ministrstvo tudi v tem šolskem letu ni prisluhnilo potrebam za širitev dejavnosti, je pred vrati te glasbene šole ostalo približno 200 otrok.

Na problem glasbenih šol, ki delujejo v občinah z izrazitim povečanjem števila prebivalcev, je pred nedavnim pristojno ministrstvo opozoril ivanški župan in član državnega sveta Dušan Strnad. Glasbeni šoli (GŠ) Grosuplje, ki s tovrstnim izobraževanjem osnovnošolcev pokriva poleg grosupeljske še ivanško, dobrepoljsko in škofljiško občino, država dovoli in financira vpis le za osem odstotkov otrok, medtem ko je v glasbenih šolah, ki delujejo v občinah z manjšim številom prebivalcev, vpis višji in dosega tudi do 22 odstotkov osnovnošolskih otrok.

image
Glasbena šola v Grosupljem. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Po njegovem je to jasen dokaz, da so grosupeljska glasbena šola in prebivalci iz občin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Škofljica v neenakopravnem položaju glede na druge glasbene šole in občine.


Dodaten vpis, a ne na škodo podeželja


V letošnjem šolskem letu obiskujejo GŠ Grosuplje 503 učenci. Tamkajšnji ravnatelj Dean Telič Zavašnik je povedal, da je želja za povečan vpis otrok izrazita posledica priseljevanja ljudi, saj se je število prebivalcev v vseh štirih občinah v zadnjih desetih letih, po podatkih statističnega urada, od 44.979 povečalo na 52.195, pri čemer prednjačijo mlade družine.

Glasbeno šolo Grosuplje obiskuje le osem odstotkov osnovnošolcev.
Ravnatelj Telič Zavašnik: »Naj se v urbanih občinah omogoči dodaten vpis otrok«.
Šolski minister dr. Jernej Pikalo je naklonjen širitvi dejavnosti glasbenih šol.


»Naš interes ni, da se vpis v glasbene šole na podeželju zmanjša, ampak da se v urbanih občinah omogoči dodaten vpis otrok, saj so potrebe in tudi zahteve staršev po izobraževanju osnovnošolcev res ogromne,« je povedal Telič Zavašnik.

image
Dean Telič Zavašnik, ravnatelj GŠ Grosuplje FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Da bi zadostili potrebam po glasbeni šoli za vseh 200 odklonjenih otrok, bi moralo šolsko ministrstvo na letni ravni zagotoviti približno 200.000 evrov, saj bi bilo treba na novo zaposliti dvanajst učiteljev, kar je strošek države, medtem ko prevoze in prehrano zagotovijo občine, starši pa plačajo materialne stroške, je povedal Telič Zavašnik.

image
Profesorica Ana Anderlič na glasbeni vaji z njenim učencem klarineta. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Še v tem mesecu se bo za razrešitev tega problema predvidoma srečal s šolskim ministrom dr. Jernejem Pikalom. Direktor grosupeljske občinske uprave Dušan Hočevar je povedal, da namerava občina do leta 2022 v centru Grosuplja zgraditi nov kulturni dom, starega na Partizanski cesti pa nameravajo preurediti v glasbeno šolo.


Koristi imajo zasebne šole


Zaradi priseljevanje se s podobnimi težavami srečujejo tudi v glasbenih šolah v Kamniku in v Domžalah ter v Glasbeni šola Litija - Šmartno. Tamkajšnja ravnateljica Janja Galičič je za Delo povedala, da odkar je šolsko ministrstvo v času finančne krize pred leti uvedlo embargo na širjenje dejavnosti v javnih glasbenih šolah, se šole srečujejo s to problematiko, saj je več kandidatov, kakor jih lahko sprejmejo.

503
učenci v tem šolskem letu obiskuje Glasbeno šolo v Grosupljem


»Lahko vpišemo samo toliko otrok, kolikor jih zaključi glasbeno šolo, zato vsako leto pustimo nekaj otrok zunaj šole. Zato nastajajo zasebne glasbene šole, ki niso vpisane v razvid in v njih delajo brez programov in načrtov. Starši veliko plačujejo, mi pa teh otrok preprosto ne moremo sprejeti,« je povedala Galičičeva, kar je potrdil tudi grosupeljski ravnatelj GŠ Telič Zavašnik.

image
Janja Galičič, ravnateljica GŠ Litija - Šmartno FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Na vprašanje Strnada, kako in kdaj namerava šolsko ministrstvo neenakopravnost med občinami rešiti in tako omogočiti večji vpis otrok v glasbene šole v urbanih območjih, je minister Pikalo odgovoril, da bodo za šolsko leto 2019/2020 proučili vse možnosti za širitev dejavnosti glasbenih šol, še zlasti tistih, ki imajo nizko vključenost osnovnošolskih otrok glede na državno povprečje in delujejo v lokalnih skupnostih z izrazitim povečanjem števila prebivalcev.

14,43
odstotka vseh osnovnošolcev v državi je vključenih v glasbene šole


V državi deluje 54 javnih glasbenih šol in 15 zasebnih, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje iz javnih sredstev. V lanskem šolskem letu je glasbene šole obiskovalo 25.858 učencev, to je 14,43 odstotka vseh osnovnošolcev.