Taksa ob oddaji pobude za spremembo rabe zemljišča

Na MOL bodo do 20. oktobra sprejemali pobude za spremembo izvedbenega dela ljubljanskega prostorskega načrta.

Objavljeno
09. september 2019 14.15
Posodobljeno
09. september 2019 14.57
Neki red, identiteta v tipologiji gradnje se mora ohraniti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Na ljubljansko občino je mogoče do 20. oktobra nasloviti pobude in predloge za spremembe in dopolnitve izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta (OPN - ID). Po spremenjeni zakonodaji se četrti krog zbiranja pobud in predlogov od prejšnjih pomembno razlikuje, saj bo v primeru pobude za spremembo namenske rabe zemljišča treba plačati 300 evrov takse, če bo šlo za spremembo osnovne namenske rabe, in 250 evrov, če bo šlo za spremembo podrobne namenske rabe.

Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora v MOL, je pojasnil, da bodo pobude namesto trideset dni zbirali 45 dni, tako da bodo vlagatelji gotovo imeli dovolj časa. Največ pričakujejo elektronskih pobud, bodo pa v času uradnih ur na Poljanski 28 na pomoč pri sestavljanju priskočili tamkajšnji uradniki. V oddelku za urejanje prostora še priporočajo, da podobnih pobud ne kaže pošiljati na različne načine, temveč združene. Javna razgrnitev pobud je predvidena za prihodnje leto.

Osnovno izhodišče OPN, da mesto raste znotraj mesta, se ne spreminja, saj je v skladu z dolgoročnim in srednjeročnim planom Vizija Ljubljane 2025, sprejetim leta 2010. Kar pomeni urejanje obstoječe urbane poselitve in zaokroževanje poselitve. V tretjem krogu sprememb je bilo na MOL po besedah vodje občinskega odseka za prostorske planske akte Liljane Jankovič Grobelšek naslovljenih okrog 3000 pobud, okrog tretjina jih je bila za spremembo namembnosti. V drugem krogu je bilo pobud okrog 2200, koliko jih bo v četrtem, je težko oceniti – vsaj za tiste, ki vsebujejo spremembo namembnosti, bo po novem treba plačati takso. Če ta ne bo plačana, pobude sploh ne bodo obravnavali.

V MOL je veliko pobud za ureditev parkirišč za tovornjake, saj je njihovo divje parkiranje vse večji problem. Miran Gajšek pravi, da so z obrtno-podjetniške zbornice prejeli dolg dopis s predlogom za ureditev parkirnih težav, strinja se tudi, da bi parkiranje vsaj začasno kazalo omogočiti, kjer je to možno.

Rožna dolina, Kolezija in Mirje so zaokrožena urbana okolja, kjer je na primer višino novogradenj načeloma lahko znižati, v tretjem krogu sprememb OPN so bile za Rožno dolino že sprejete nekatere spremembe, Miran Gajšek pa je opozoril, da gradbena dovoljenja izdaja upravna enota, torej državni organ, in ne občina. V občini pa urbanisti in arhitekti stalno preverjajo tipologijo gradnje, vendar se neki red, neka identiteta mora ohraniti, zato tudi z varuhi kulturne dediščine sodelujejo pri preverjanju in na zavarovanih objektih neprimerne spremembe zavrnejo.

V velikih soseskah je še veliko dela s pripadajočimi zemljišči. Zadnjo besedo imajo sodišča, ki pa so s tovrstnim delom zasuta, pojasnjuje Miran Gajšek. MOL pri tem sodeluje tako, da da sodiščem ključne podatke, res pa se postopki odvijajo počasi, saj gre za občutljiva vprašanja, ker mora lastnik vzdrževati zemljišča. Poskušajo pa na občini z izkušnjami, ki jih pridobivajo, vnesti spremembe. Ključno je vprašanje, kaj je pri zemljiščih javna in kaj zasebna lastnina.