Prestižna pasivna hiša na sodišču, stanovanja pod hipoteko

Izvajalec in investitor Eko srebrne hiše ob Dunajski se že tri leta pravdata na sodišču, sedem stanovanj sameva, odvetniki služijo.
Objavljeno
15. maj 2018 07.00
Posodobljeno
15. maj 2018 15.42
Eko srebrna hiša, ki velja za najsodobnejšo pasivno gradnjo pri nas, je že tri leta na sodišču. Sedem stanovanj v lasti izvajalca medtem sameva. FOTO: Jure Eržen
Manja Pušnik
Manja Pušnik
»Zaradi neplačanih del smo pred tremi leti vložili 2,3-milijonsko tožbo proti investitorju, družbi Akropola,« pravi Suzana Koželjnik, direktorica velenjskega HTZ, ki je stavbo tudi zgradil. Eko srebrna hiša velja za najsodobnejši energetsko učinkovit objekt, kjer so nekateri za stanovanja odšteli tudi do 3500 evrov za kvadratni meter. 

Eko srebrno hišo ob Dunajski, ki se lahko pohvali s pasivno zgrajenimi 128 stanovanji z najsodobnejšo tehnologijo, so zgradili poleti leta 2014. Investitor gradnje je bilo ljubljansko podjetje Akropola, invalidsko podjetje HTZ v lasti Premogovnika Velenje je na objektu opravilo vsa gradbena, obrtniška in inštalacijska dela. Že slabo leto po končani gradnji sta se družbi zapletli v spor, ki se na sodišču zdaj vleče že tri leta. »Proti Akropoli smo leta 2015 vložili tožbo zaradi neplačanih del. Eko srebrno hišo smo zgradili skupaj s podizvajalci, podjetje Akropola, kot investitor gradnje, pa nam dela ni plačalo. Poleg tega so unovčili tudi okoli dva milijona evrov vredni bančni garanciji, čeprav se stavba prodaja kot najboljša eko hiša,« pravi Suzana Koželjnik, prva dama HTZ. Na vprašanje, zakaj se je začela unovčitev garancije, odgovarja: »Zaradi domnevnih zamud in napak pri gradnji. Vendar je bila zamuda na strani investitorja. Projektno dokumentacijo so pripravili sami, med gradnjo stavbe pa so projekte spreminjali.«

Akropola unovčevala bančne garancije

Po njenih besedah je podjetje Akropola unovčilo dve bančni garanciji, eno za okoli 690.000 evrov, drugo pa za okoli 1,2 milijona evrov. »Unovčitev garancije za 1,2 milijona evrov nam je uspelo zadržati, medtem ko je Akropoli uspelo unovčiti okoli 690 tisočakov vredno garancijo. Sodišče je odločilo, da bodo garancijo izvršili, mi pa se lahko na to pritožimo. HTZ je invalidsko podjetje in to za nas pomeni veliko denarja,« poudarja Koželjnikova. Okoli 80 odstotkov od skupaj 128 stanovanj je, kot pravi prva dama HTZ, prodanih, cene za stanovanja v Eko srebrni hiši pa so znašale od 2800 do 3500 evrov za kvadratni meter, odvisno od nadstropja in velikosti stanovanja.

»Banka (takratna Hypo Alpe-Adria bank, op. a.) je na investitorja pritiskala k čimprejšnjemu poplačilu posojila,« je pojasnila Koželjnikova. Pri tem je dodala, da ima HTZ v lasti sedem stanovanj, ki bi jih lahko prodali, pa jih ne morejo, saj so obremenjena z bančno hipoteko. »Čeprav smo banko zaprosili za izbris hipoteke, stanovanj ne moremo prodati. Zato smo vložili tožbo in odškodninsko tožbo,« pravi prva dama HTZ. Hkrati se sprašuje, kdo bo kupil teh sedem stanovanj, vrednih okoli dva milijona evrov, ki so že tri leta obremenjena s hipoteko. »Eko srebrna hiša je nizkoenergetska stavba, prva tovrstna pri nas, ki jo zelo hvalijo. Ta situacija je povsem nerazumljiva, saj stavbo na eni strani hvalijo, na drugi strani pa je investitor unovčeval bančne garancije za napake. To je skregano z vsako logiko,« pravi Suzana Koželjnik.

Erjavec: Tožba je farsa

»Vse skupaj je ena sama farsa. HTZ lahko vloži tudi osemmilijonsko tožbo, saj bodo sodno takso plačali davkoplačevalci. HTZ je državna družba, zato jih sodni stroški ne zanimajo, najetih imajo kar sedem odvetnikov. Mi, navadni smrtniki, proti takšnim podjetjem, ki si lahko za naš denar veliko privoščijo, pač nič ne moremo,« je bil ogorčen Franc Erjavec, direktor Akropole. Erjavčeva trditev o številu najetih odvetnikov ne drži. Iz HTZ so odgovorili, da jih v primeru tožbe proti Akropoli zastopajo trije odvetniki in ena odvetniška pisarna ter da so od leta 2015 za odvetniške storitve porabili 72.490 evrov. Koliko odvetnikov zastopa Akropolo, nam ni uspelo izvedeti.

Erjavec je dejal, da so vsa stanovanja v Eko srebrni hiši že prodana, in potrdil, da je sedem stanovanj v lasti HTZ, a so pod hipoteko. »Banko smo že dvakrat prosili, naj hipoteko umakne, vendar se to ni zgodilo. Čeprav smo bančno posojilo v celoti poplačali, se hipoteka na stanovanjih ni sprostila,« pravi Erjavec. Na vprašanje, za kakšne zamude in napake je šlo pri gradnji, je odgovoril, da HTZ v zaključnih delih ni končal objekta in da so pred koncem gradnje ustavili delo. »Zato smo dela končali v lastni režiji, nekaj del pa so končali sami. Poleg tega je bilo marsikaj slabo narejeno. Treba je vedeti, da je pri Eko hiši šlo za visoko tehnologijo. Uporabljene so bile nove tehnologije za varčevanje in pri tem ima HTZ zelo malo zaslug,« poudarja Erjavec.

Projekt vreden skoraj 32 milijonov evrov

Po podatkih, ki smo jih prejeli iz HTZ, je bil projekt Eko srebrna hiša ocenjen na 31,5 milijona evrov, vrednost gradnje pa na 14,04 milijona evrov. HTZ je po pogodbi opravil dela v višini 13,1 milijona evrov, za okoli 902.000 evrov je bilo dodatnih del. »Okoli 36 odstotkov projekta je financirala Akropola, posojilo v višini 14,4 milijona evrov pa smo najeli pri Hypo Alpe-Adria Bank, ki nas maksimalno okradla,« je povedal Erjavec. Ker bo Okrožno sodišče v Ljubljani zdaj imenovalo sodnega izvedenca gradbene stroke, je bila glavna obravnava v omenjenem sporu za nedoločen čas prekinjena. To pomeni, da se sodni postopek (še) ne bo končal, odvetniki obeh strank bodo še naprej služili, sedem stanovanj pa bo samevalo. Medtem pa izgubljajo svojo vrednost.        

Banka menda sama določila izvajalca

Tako izvajalec kot tudi investitor projekta trdita, da je takratna Hypo Alpe-Adria Bank odločala o tem, kdo bo gradil Eko srebrno hišo. Je torej običajno, da banka, ki daje posojilo investitorju, sama določa, kdo bo glavni gradbinec? France Arhar, dolgoletni bančnik in nekdanji guverner Banke Slovenije, odgovarja: » V UniCredit banki se v devetih letih na čelu uprave ni nikoli zgodilo, da bi banka določala, kdo bo izvajalec. Morda je bila omenjena banka pri tem projektu na določen način udeležena ali pa so bile v preteklosti sprejete nekatere zaveze, sicer pa to ni običajno. V gradbeništvu se za projekte izvaja projektno financiranje, kar pomeni, da se za projekt ustanovi posebna pravna enota.« Vendar Arhar konkretnega primera ne more ocenjevati, saj, kot pravi, o tem nima dokumentacije in ne pozna zgodovine projekta. »Vendar ni običajno, da bi banka pogojevala izvajalca, saj bi v takšnih primerih šlo za vezane posle,« še dodaja France Arhar.     
Eko srebrno hišo je leta 2014 zgradila hčerinska družba Premogovnika Velenje.

Slabo leto kasneje se sta se izvajalec in investitor že znašla na sodišču.

Cene stanovanj so dosegale tudi do 3500 evrov za kvadratni meter.

V velenjski družbi so odvetnikom za pravdanje plačali 72.490 evrov.