Pri Stari cerkvi zasebno parkirišče namesto parka

Ljubljana – Pri Društvu za urbano okolje menijo, da bi občina morala biti še bolj pozorna na ureditev okolice cerkve sv. Jerneja, znane kot Stara cerkev, saj je Ljubljana med finalisti za naziv zelene prestolnice Evrope 2016. Podobo spomenika zdaj kazijo smetnjaki in zasebno parkirišče na območju, kjer bi po prvotnih načrtih moral biti park.

Celovška cesta je pomembna mestna vpadnica in s svojo podobo vsem, ki v mesto prihajajo s severa, ponuja pozdrav Ljubljane, ki letos praznuje 2000-letnico Emone. Cerkev sv. Jerneja ob tej cesti je od leta 2001 kulturni spomenik lokalnega pomena, 2009. pa je bila razglašena za spomenik državnega pomena v okviru Plečnikovih del; poleg tega je najstarejša cerkev v Ljubljani, ki je še v uporabi.

Društvo DUO, ki deluje pri Odboru za lepšo staro Šiško, je na MOL poslalo že več pobud za povrnitev urejene stare Šiške ob cerkvi sv. Jerneja. O tej problematiki smo v Delu pisali pred dobrima dvema letoma, ker pa se v tem času ni nič spremenilo, so se na nas obrnili z dodatnimi pojasnili.

Pozabljeni rimski akvadukt

Ob tem sta Julijana Dolenec in njen mož Nikolaj, ki že več let opozarjata na potrebo po varovanju starega spomenika, razočarana, ker to območje ni niti omenjeno ob praznovanju 2000-letnice Emone. Gre namreč za spomeniškovarstveno kulturni biser nekdanje vasi Šiška, prostor pa je znamenit že od rimskih časov, kar potrjujejo kulturnovarstvene evidence in najdbe; nekatere je arhitekt Plečnik ob adaptaciji znal lepo vgraditi v cerkev. Povrhu je tu potekal rimski akvadukt, ki so ga Rimljani napeljali od izvirov s Šišenskega hriba in je z vodo napajal vso Emono. Srednjeveška vloga svetišča je znana po šišenskem miru leta 1370, ki ga omenja Valvasor.

Brez prostora za Komarjevo nedeljo

Ob cerkvi so zadnje desetletje obudili etnografski običaj in posebnost v Ljubljani, Komarjevo nedeljo, to je »žegnanje« v Šiški na god sv. Jerneja, 24. avgusta, ki ima večstoletno tradicijo; postavijo stojnice s spominki in poskrbijo za kulturni program, v cerkvi pa šišenski glasbeniki priredijo koncert. Zaradi pomanjkanja prostora, ker je zdaj tam zasebno parkirišče z zapornico, so prireditev preselili na bližnjo tržnico, tam pa je dogodek izgubil etnografsko povezavo in je bolj komercialno naravnan, ugotavljata zakonca Dolenec; letos bodo ob cerkvi poskusili postaviti vsaj kakšno stojnico.

Lastnik cerkve in majhnega pločnika ob njej je župnijski urad sv. Frančiška, medtem ko so okoliške parcele večinoma v občinski lasti. Pri društvu so ogorčeni, ker je zaradi neurejenih podatkov v evidencah prišlo do tega, da je zdaj na zemljišču ob cerkvi zasebno parkirišče. Tam bi namreč morala biti površina za javno rabo, ki je spadala k ureditvi soseske Stara cerkev in spomenika, za kar je Giposs leta 1984 tudi dobil gradbeno dovoljenje; med drugim je bil tam predviden podhod pod Celovško cesto, prav tako ureditev parka.

Izvirni greh

»Izvirni greh« je nastal petnajst let po hortikulturni ureditvi okolice, s pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem iz oktobra 1999, na podlagi katere je Giposs dobil v last omenjeno parcelo, novembra 1999 pa se je kot lastnik vpisal v zemljiško knjigo. Zgodba se je nadaljevala, ko je Gipossov naslednik, Giposs Gradbena podjetja Ljubljana, zemljišče decembra 2011 za 40.000 evrov prodal bližnjemu frizerju, samostojnemu podjetniku Primožu Keršiču. Povrhu tega je Keršiču mestni oddelek za urejanje prostora istega meseca izdal potrdilo o namenski rabi zemljišča, v katerem piše, da ni treba upoštevati omejitev, povezanih z varstvom kulturne dediščine in varstvom naravnih vrednot. Ta je nato posekal nekaj dreves in grmovja, med drugim dve veliki lipi, položil asfalt in parkirišče zaprl z zapornico, čeprav bi smel zelenico z drevjem preurediti v parkirno površino šele po pridobitvi ustreznih dovoljenj. Tako je to še ena izmed ljubljanskih zgodb, ko je investitor, v tem primeru Giposs, izkoristil lahkovernost etažnih lastnikov stavb na Vodnikovi cesti, občinski uradniki pa so mu pri tem asistirali.

Ko so v društvu opozarjali na neprimerno sekanje dreves, so na občini trdili, da ne morejo storiti nič, ker gre za zasebno lastnino. Tam pa je zdaj parkirišče brez gradbenega dovoljenja; nima ne odvodnjavanja ne lovilcev olj, kar je pogoj za gradnjo parkirišča, ugotavljajo pri društvu DUO. Menijo, da bi morala občina poskrbeti, da se na tej parceli, ki bi morala biti javni park, vzpostavi prvotno stanje.

Občina se otresa odgovornosti

Na mestnem oddelku za ravnanje z nepremičninami pravijo, da omenjena pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja po določilih zakona o vzpostavitvi etažne lastnine iz leta 2008 ni ovira, da etažni lastniki blokov ne bi vložili predloga za določitev pripadajočega zemljišča tudi za sporno parcelo. V društvu zatrjujejo, da se s takšnim odgovorom občina samo otresa svoje izključne odgovornosti za zaščitena zemljišča. Po njihovem bi morala biti »idealna bodoča ureditev zemljišče s parkovno ureditvijo, s statusom javne površine, v javni rabi, in s tem z opredelitvijo kot 'grajeno javno dobro', dokončno izvzeto iz pravnega prometa«.

Zavod razširja zaščito

Za nameček so tudi na zavodu za varstvo kulturne dediščine priznali, da so leta 2009 storili napako v odloku o zaščiti Plečnikovih del, ko je cerkev postala spomenik državnega pomena v okviru Plečnikovih del; deklarirali so namreč spomenik s pomanjkljivo zaščito, pod katero sta spadali le dve parceli. Februarja letos so na pobudo Julijane Dolenec začeli pripravljati odlok o razširitvi zaščitenega območja tega spomenika še na sedem bližnjih manjših parcel, tudi tisto, na kateri je parkirišče, tako kot to določa edino veljavno in nikoli preklicano gradbeno dovoljenje izpred tridesetih let.

Na zavodu so pojasnili, da je postopek, ki ga sicer vodi ministrstvo za kulturo, pri njih pred zaključkom. Na vprašanje, kakšne omejitve bodo veljale za parcele v bližini spomenika, pa nam ne morejo odgovoriti, ker postopek še ni končan. Enak odgovor smo dobili na vprašanje, kdaj bo pripravljena dokumentacija za vpis Plečnikovih del na Unescov seznam kulturne dediščine in ali bodo s tem Plečnikova dela bolj dosledno zaščitena.