Proti Hojsu, Toninu in Pahorju zavržena še ena ovadba

Visokim državnim predstavnikom bi bilo treba dokazati, da so s svojim ravnanjem okužili vsaj eno osebo.

Objavljeno
14. maj 2020 06.00
Posodobljeno
14. maj 2020 06.00
Grupiranje dela državnega vodstva ob Kolpi. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Potem ko je bila zavržena kazenska ovadba Socialistične partije Slovenije zoper visoke predstavnike države, je tožilstvo zavrglo tudi kazensko ovadbo odvetnika Boštjana Verstovška zoper predsednika države Boruta Pahorja, notranjega ministra Aleša Hojsa in obrambnega ministra Mateja Tonina. Odvetnik jim je v imenu anonimne osebe očital storitev kaznivega dejanja po 314. členu Kazenskega zakonika, ki govori o povzročitvi splošne nevarnosti.

Odvetnik Boštjan Verstovšek je ovadbo naslovil na Specializirano državno tožilstvo v Ljubljani in v njej med drugim zapisal, da so ministra Hojs in Tonin, predsednik države Pahor in še 15 neznanih sostorilcev ob obisku pri pripadnikih 72. brigade Slovenske vojske sredi aprila na mejnem območju ob Kolpi opustili varovalna dejanja v času epidemije covid-19.

Tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper visoke državne predstavnike.
S skupinskim sprehodom ob meji niso povzročili splošne nevarnosti.
Odvetnik Verstovšek pričakuje enako obravnavo tožilstva za protestnike.


Sprehajalci ob meji niso nosili zaščitnih mask in rokavic ter niso upoštevali socialne varnostne razdalje (dva metra). Za nameček je bilo v skupini več kot pet ljudi, s čimer »so povzročili nevarnost za življenje ljudi«. Z dejanjem so kršili tudi odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Sloveniji ter prepovedi gibanja zunaj občin, ki ga je marca sprejela vlada.


Tožilstvo: Treba je dokazati naklep

Kazensko ovadbo je pod drobnogled vzelo novomeško tožilstvo, saj skladno z zakonom o državnem tožilstvu Specializirano državno tožilstvo ni pristojno. Višji tožilec Srečko Hočevar je naznanilo domnevnega kaznivega dejanja zavrgel in v obrazložitvi med drugim zapisal, da se kaznivo dejanja lahko nanaša predvsem na bolnike, ki so že zboleli zaradi okužbe s koronavirusom.

image
Odvetnik Verstovšek meni, da se lahko odločitve tožilstva razveselijo vsi protestniki, ki jih je bilo zaradi groženj s kazenskim pregonom strah. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


»Če so te osebe sami prenašalci bolezni, jim je treba dokazati naklep ali vsaj malomarnost do izvršitvenih ravnanj, torej do ravnanj v nasprotju s predpisi ali odredbami. Nujno jim je treba dokazati, da se zavedajo, da so okuženi in da predstavljajo grožnjo za zdravje drugih«. Tožilec tudi ugotavlja, da je iz objavljenih fotografij res razvidno, da ovadeni ob ogledu južne meje niso bili primerno zaščiteni, niso imeli primerne varnostne razdalje in so se zadrževali v skupini, večji od pet oseb, vendar ovadenim ni mogoče očitati, da naj bi z nespoštovanjem odloka povzročili širjenje nalezljive bolezni oziroma okužbo vsaj še ene osebe.


Odvetnik: Hojs neutemeljeno grozi


Odvetnik Verstovšek se je svojega neuspeha na tožilstvu paradoksalno pravzaprav razveselil. »Politiki so torej na varnem, odločitve pa se lahko razveselijo vsi protestniki in vsi tisti, ki jih je bilo zaradi groženj s kazenskim pregonom strah izvrševati ustavno pravico do svobode zbiranja in izražanja mnenja. Iz obrazložitve tožilstva po analogiji namreč izhaja, da je bilo strašenje notranjega ministra Aleša Hojsa s kazenskim pregonom protestnikov neutemeljeno,« je Verstovšek komentiral odločitve tožilstva. Po njegovem mnenju je nedavno ravnanje protestnikov v Ljubljani in politikov ob Kolpi enakovredno in ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom in pravne države po pravilu analogije zdaj pričakuje, da bo tožilstvo zavzelo enako stališče tudi glede vseh kazenskih ovadb zoper protestnike in jih prav tako zavrglo.

image
Prijateljski pozdrav dveh koalicijskih partnerjev v Beli krajini: obrambnega ministra Mateja Tonina (NSi) in notranjega ministra Aleša Hojsa (SDS). FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Zato pozdravlja hitro odločitev tožilstva, saj je s tem že podalo precedenčno pravno kvalifikacijo, za katero verjame, da je bila zaradi pomembnosti zadeve strokovno izjemno pretehtana in daje smernice za obravnavo vseh bodočih podobnih primerov, torej tudi protestnikov. Verstovšek je opozoril, da zdravstvena inšpekcija še vedno lahko izreče globo za prekršek, vendar je prekršek veliko blažja kategorija kot kaznivo dejanje in kazenski pregon. »Prepričan sem, da bi bile tudi morebitne globe zaradi prekrškov verjetno protiustavne, saj menim, da je odlok vlade, na katerem temelji izrekanje prekrškovnih glob, vsaj v tem delu v nasprotju z ustavo, saj omejuje ustavno pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj ter svobodnega izražanja mnenja,« je sklenil Verstovšek.