
Postanite naročnik | že od 14,99 €

V ljubljanski mestni hiši so danes predstavili zaključek gradnje razvpitega kanala C0. Ta bo po zagotovilih pristojnih omogočal boljši pretok in razbremenitev obstoječega sistema, večjo zanesljivost delovanja in bolj nadzorovano ter varno odvodnjavanje odpadnih voda. Piratska stranka pa opozarja, da gre za projekt, ki je sporen tako z okoljskega kot tudi pravnega vidika. »Janković ne sme zagnati kanala C0, dokler ni izdano uporabno dovoljenje,« se je na omrežju X odzval mestni svetnik Aleš Primc.
»To kanalizacijsko omrežje je eno izmed ključnih infrastrukturnih omrežij v občini, ki omogoča odvajanje in čiščenje odpadne kanalizacijske vode, s tem pa tudi varovanje virov pitne vode in okolja,« je ob zaključku gradnje 12,4-kilometrskega kanalizacijskega kanala C0 poudaril direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik.
Kanalizacija se po njegovih besedah v Ljubljani gradi že skoraj sto let, do danes pa so zgradili skoraj 1300 kilometrov kanalizacijskega sistema. »Od leta 2007 smo zaprli 20.000 greznic in zgradili 300 kilometrov kanalizacijskega sistema. Leta 2007 je bila priključenost na sistem 68-odstotna, danes je 98-odstotna, je dejal Polutnik.
Po besedah Krištofa Mlakarja, direktorja Javnega holdinga Ljubljana, celotno kanalizacijsko omrežje sestavljajo trije zbiralniki, in sicer A0, B0 in C0. »Pojavile so se številne teorije o tem, kako bo imel ta zbiralnik 300.000 uporabnikov, a jih ima trenutno priključenih 28.000, na koncu jih bo le okoli 50.000,« je pojasnil.
Dejstva o kanalu C0
Kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo in je del 135 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje. Za projekt je MOL prejela okoli 69 milijonov evrov evropskih sredstev in okoli 12 milijonov evrov iz državnega proračuna. Preostalo prispevajo Mestna občina Ljubljana ter občini Medvode in Vodice. Še pred začetkom gradnje je projekt naletel na ostra nasprotovanja strokovne in laične javnosti, spremljale pa so ga tudi številne pravne, okoljske in politične polemike. Pripravljalna dela in prvi posegi na terenu so se začeli leta 2019, gradnja posameznih odsekov kanala C0 pa se je začela leta 2020. Če razvpiti projekt ne bi bil zaključen v roku, torej februarja leta 2027, bi morala Slovenija in s tem tudi MOL vračati evropska sredstva.
Župan Zoran Janković je dejal, »da se je kar naenkrat v javnosti začelo razpravljati o kanalu C0, ne pa o kanalih A0 ali B0«. Nasprotniki so šli po njegovih besedah čez mejo dobrega okusa in so zanikali stroko. Poudaril je, da je projekt v imenu evropske komisije nadzorovala strokovna agencija Jaspers. »V Ljubljani je bilo 17 kontrol in inšpekcij, ugotovili niso niti ene napake,« je dejal in dodal, da uporabno dovoljenje za kanal C0 pričakuje v kratkem.
Mestni svetnik Aleš Primc, sicer velik nasprotnik gradnje kanala C0, pa je na omrežju X zapisal, da je »iz današnje sodbe upravnega sodišča razvidno, da Janković ne sme zagnati kanala C0, dokler ni izdano gradbeno dovoljenje.« In dodal, da to dovoljenje ne more biti izdano, »dokler ni odločeno o tožbi proti gradbenemu dovoljenju, ki je bila vložena 27. marca.« Zato Primc poziva na ponedeljkov protestni shod pred magistratom.
O dokončanju celotne trase kanala C0 so danes govorili tudi na novinarski konferenci Piratske stranke in poudarili, da gre za projekt, ki je sporen tako z okoljskega kot tudi pravnega vidika. »O celotnem kanalu ni bila nikoli opravljena neodvisna, celostna okoljska presoja,« ocenjuje mestni svetnik Jasmin Feratović. Zato so MOL pozvali, naj projekt ustavi, zagotovi neodvisno okoljsko presojo ter rezultate na transparenten način razkrije javnosti.
Komentarji