Sojenje Slavku Maroltu končano

Ljubljana – Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je končalo dokazovanje v zasebni tožbi, v kateri je Slavko Marolt, vodja civilne iniciative Za zeleni Vič, tožen kršitve dobrega imena in ugleda nepremičninske družbe Merideis, enega od podjetij Mihaela Karnerja. Ta od njega zahteva 21 tisočakov odškodnine zaradi domnevno žaljivih javnih izjav.

Ugled in dobro ime družbe Nipl oziroma njene pravne naslednice Merideis naj bi Marolt okrnil s tem, ko je dejal, da sta podjetji Nipl in Velinvestment, ki sta na Viču hotela zgraditi sosesko Urbana oaza, le »poštna nabiralnika«, poseg v gozd na območju Tovila pa označil za »ekološki terorizem«, »ekološko barbarstvo in vandalizem«.

Okrožna sodnica Doris Jarc je po neuspešni poravnavi odvetniku Merideisa in Maroltovi odvetnici dala možnost, da se izrečeta o pripravljalnih vlogah, ki so bile vložene 11. avgusta in 17. novembra letos, nato pa je postopek dokazovanja zaključila. Pred tem je razložila, da ne namerava zaslišati nobene od predlaganih prič in da ima dovolj dokaznega materiala, da lahko razsodi. Sodbo jima bo poslala po pošti. Iz previdnosti sta oba odvetnika ugovarjala, češ da bi lahko šlo za bistveno kršitev pravdnega postopka, ker jima je s tem odvzela možnost izvajanja dokazov na sodišču oziroma kršila pravico do poštenega sojenja. Takšna sodničina odločitev pa da bi lahko vplivala tudi na pravilnost in zakonitost sodne odločbe.

Zanimivo je, da je to tožbo vložilo podjetje Nipl že leta 2011 skupaj z Velinvestmentom, a je na sodišču ležala dobri dve leti. Ko je Velinvestment pravdo pravnomočno izgubil, je tožbo aktiviral še Nipl.

Za letošnji marec je bila predvidena poravnava oziroma prvi narok, a je bilo sojenje prestavljeno na april, saj je tožbeni zahtevek namesto Nipla kot njegov pravni naslednik prevzelo nepremičninsko podjetje Merideis (to je nekaj časa vodil Karnerjev oče Avguštin, potem pa ga je spet prevzel Mihael Karner).

Prvi poskus poravnave je bil 2. aprila prekinjen in prestavljen na 2. september, nato na 21. oktober, zatem pa na 23. december, ko sta po neuspešni poravnavi sledila edina obravnava in konec sojenja.