Sožitje subkultur, svoboda za zidovi

Alternativni center kulture praznuje četrt stoletja.

Objavljeno
08. september 2018 16.00
Posodobljeno
08. september 2018 16.00
Ta nezakonito zasedena alternativna cona kulture je avtonomna, a ne popolnoma razpuščena. FOTO: Uroš Hočevar/delo
Ta konec tedna slovensko prestolnico zaznamujejo dogodki v luči praznovanja 25. obletnice obstoja delovanja Alternativnega kulturnega centra (AKC) Metelkova, ki je močno vpeto v ljubljanske kulturne tokove. Člana kolektiva Gromka Miha Zadnikar in Jasna Babič ter Jernej Škof iz kluba Tiffany so pojasnili ozadje razvoja avtonomnega centra kulture, aktualno dogajanje ter današnji pomen Metelkove za oblikovanje alternativne kulturne scene v Sloveniji. Včeraj se je namreč pričelo štiridnevno rajanje, ki do ponedeljka ponuja možnost obiska številnih koncertov domačih in tujih izvajalcev ter dnevnih dogodkov, kot so predstave, filmske projekcije, literarne intervencije in delavnice.

Metelkova je že četrt stoletja trajajoč fenomen družbenih prizadevanj za ohranitev avtonomnega območja, kjer pripadniki različnih subkultur kljub svoji raznolikosti med seboj uspešno sobivajo. Je eden izmed najpomembnejših ponudnikov kulturnih vsebin na ljubljanski alternativni sceni ter pripadnikom vseh generacij omogoča druženje, neformalno izobraževanje ter aktivno participacijo pri sooblikovanju podobe in ponudbe.

image
Na območju Metelkove se je tekom let izoblikoval specifičen način kooperativnega sobivanja subkultur, ki temelji na povečanem občutku svobode za zidovi. FOTO: Leon Vidic/delo

Čarobnost Metelkove je v mešanju različnih občinstev.

 

Pluralna točka srečevanja


Rojena je iz alternativne kulture in jo je v marsičem tudi nadaljevala in dopolnjevala. »Alternativna kultura, ki pri nas živi od šestdesetih let prejšnjega stoletja, je že s samim nastankom Mreže za Metelkovo (MzM) pokazala, da je sposobna mobilizirati in organizirati kar najširšo in pluralno množico subjektov, ki so segali tudi k družbenim dejavnostim, alternativnim politikam in izražali odkrito željo po vedno novih produkcijskih načinih in drugačnem osebnem angažmaju,« razlagajo sogovorniki.

Ko je septembra 1993 ljubljanska mestna občina začela rušiti severni del avtonomnega območja, se je skupina prostovoljcev in aktivistov zavzela za kulturno pluralni prostor. To je bila spontana akcija zasedbe. »Med vrednotami takratne alternativne ljubljanske scene sta bila mirovništvo in raznolikost nasproti uniformiranosti ter uživanje v pestrosti različnih življenjskih slogov. Metelkovska skupnost je nastala na temeljih globokega spoštovanja do avtonomnega izraza posameznika in njegove kulture ter na tem zgradila zelo enostaven sistem sobivanja, ki pa po drugi strani zahteva od posameznika velik angažma, poslušanje drugih v skupnosti in artikuliranje svojega stališča,« pojasnjujejo sogovorniki.

image
Leta 2006 je MOL Metelkovo uvrstil med nacionalno kulturno dediščino. FOTO: Igor Mali


Od začetka razvoja je Metelkova eno od središč ljubljanskega kulturnega, družbenega in političnega udejstvovanja, ki številnim marginaliziranim družbenim skupinam ponuja zatočišče. Kot središče družabnih in kulturnih dejavnosti učinkuje tudi zunaj slovenske prestolnice. Sega daleč čez meje ter se vključuje v evropske mreže boja proti institucionalizaciji. »AKC Metelkova je vsekakor ključen prostor za tovrstna povezovanja. Njena izjemna heterogenost je hkrati velik izziv in največje bogastvo. Skozi leta so se tako ohranjala skupna načela delovanja, ki temeljijo na vrednotah antifašizma, antirasizma in socialne pravičnosti.«


Vsi drugačni, vsi enakopravni


Kot nekdanja vojašnica je Metelkova že sama po sebi obdana z zidovi. Je nekakšen izoliran otok sredi urbanega osrčja prestolnice. Prav zaradi tega so na ravni notranjega dogajanja omogočene velika prilagodljivost, vitalnost in odzivnost. Deluje kot nekakšen družbeni eksperiment, polje proaktivnega ustvarjanja družbenih in družabnih vsebin.

»AKC Metelkova mesto ni javen kulturni zavod ali kakšna druga oblika krovne organizacije. Gre za območje, znotraj katerega delujejo različne formalne in neformalne skupine in posamezniki,« poudarjajo koordinatorji posameznih klubov ter dodajajo, da se kljub odprtemu sodelovanju z različnimi institucijami srečujejo s pritiski, ki bi radi uveljavili vertikalno upravljanje. »Še naprej se bomo trudili ohraniti horizontalno upravljanje, v katero so vključeni vsi uporabniki, ki se odločajo v demokratičnem konsenzu,« še dodajajo. V odnosu z mestno oblastjo med drugim poudarjajo predvsem potrebo po spremembi kulturne politike, ki bi področjem alternativne kulture namenila več pozornosti.

image
Metelkova mesto je danes ostaja zatočišče pripadnikom različnih subkultur, čeprav se številni med njimi za časa njenega nastanka sploh še niso rodili. FOTO: Voranc Vogel/delo


Otežen zagon alternativnega prostora


Zadnja leta je mogoče opaziti spremembo v strukturi obiskovalcev ter nihanje v obiskanosti posameznih programov. Jasna Babič, Jernej Škof in Miha Zadnikar pojasnjujejo, da Metelkova nikakor ni zaspala na lovorikah generacije, ki je v osemdesetih in devetdesetih letih vzpostavila avtonomni kulturni center. »Nimamo se za neko staro gardo, temveč gradimo na kontinuiteti, ustvarjamo nove kulturne oblike v sodelovanju z novimi generacijami, ki Metelkovi prinašajo sodobne oblike umetniškega, klubskega, aktivističnega in navsezadnje osebnega izražanja.«

Kaj pa danes in v prihodnjih letih? »Časi niso prijetni, napoved je slaba, mladinska ambicija pa daleč proč,« pravijo sogovorniki ter dodajajo: »Če se že kje izvaja skromna subkulturna dejavnost, ki mladim ponudi kaj več od predvidljivega in uniformnega življenja, smo lahko veseli.« Pojasnjujejo, da je zagon alternativnega prostora danes precej težji, kot je bil na začetku devetdesetih. Leta alternativnih pobud so potonila v uniformnost, privzela poteze ekonomske logike ter obupala spričo zahtevne administracije, ki otežuje delo na vseh področjih kulturnega ustvarjanja.

image
Skupne zadeve rešujejo v Forumu AKC Metelkove mesta, ki se je v 25 letih izkazal za uspešen sistem konsenzualne demokratičnosti. FOTO: Jure Eržen/delo


Za zaključek sogovorniki naslikajo tudi temeljno družbeno in politično razliko z aktualnim dogajanjem okoli Andreja Šiška, njegovo vojsko in zamislijo o izogibanju vsej zakonodaji. »Metelkova je morala v štartu in marsikdaj kasneje onkraj legalizma in ustaljenih državnih norm, a je to počela v interesu, za javno dobro in na polju, ki je obrnjeno od Šiškovega, torej na polju mirovniške geste oziroma kulture. V času, ko je celo udobna dejavnost na facebooku postala aktivizem, je zelo težko ali celo nemogoče ustvariti platformo za korenito ali pomembno drugačnost.«