Spregledana priložnost za razvoj slovenskega motorja rasti

Ljubljana – Tehnološki park Ljubljana trenutno povezuje 281 hitro rastočih podjetij, ki delujejo na področju visokih tehnologij. Vsako leto sprejmejo od 20 do 30 novih članov, ki jim pomagajo »shoditi in doseči preboj«, pravi pomočnica direktorja mag. Marjana Majerič.

Tehnološki park Ljubljana (TP) je bil ustanovljen leta 1996, njegov namen je ustvariti podporno in stimulativno poslovno okolje za razvoj vrhunskega tehnološkega podjetništva. Kako uresničuje svoje poslanstvo?

Ob ustanovitvi je začel delati v stavbi na Teslovi, blizu raziskovalnih inštitutov. Že na začetku delovanja je direktor mag. Iztok Lesjak zaznal, da ima Slovenija veliko večji potencial in da potrebujemo TP svetovnega merila. Začel je udejanjati vizijo o sodobnem TP, ki smo ga na Brdu uradno odprli decembra 2007. Kljub temu, da smo se takrat soočali s tveganji, kot rad sam pravi, so bile takrat zvezde na pravem mestu in s pomočjo banke Koper in Mestne občine Ljubljana (MOL) je uspela »misija nemogoče«.

Kaj pa danes?

Skupnost TP LJ ima trenutno 281 visoko tehnoloških, hitro rastočih podjetij, kar pomeni približno 1500 visoko izobraženih kadrov, poleg njih pa še okoli 250 občasnih delavcev, študentov in drugih posameznikov, s katerimi imajo podjetja sklenjene pogodbe. TP LJ je tehnološki park tretje generacije, grajen po principu pametnega mesta. To pomeni, da smo podporno podjetniško okolje in poslovno središče za razmah globalno konkurenčnega, inovativnega, tehnološkega podjetništva. Ozaveščamo, izobražujemo, identificiramo, vrednotimo in spodbujamo nove, kakovostne, visoko tehnološko poslovne pobude in jih z najsodobnejšimi prijemi vključujemo v inkubacijsko razmerje ter jim tako pomagamo na dveh ključnih področjih: pri pridobivanju finančnih sredstev in preboju na trg. Hkrati smo družbeno odgovorni, saj poskušamo ohraniti in zadržati visoko tehnološki podjetniški potencial v regiji tako, da podjetja svoje jedro oziroma razvoj in raziskave ohranijo v Sloveniji, prodajne kanale pa jim pomagamo poiskati na najbolj perspektivnih destinacijah po svetu. Po drugi strani TP LJ soustvarja tudi čezmejni, nacionalni in regionalni program, s skrbno izbiro kredibilnih domačih in tujih partnerjev. Svojim članom, podjetjem, nudimo vse potrebno za nemoteno delovanje v TP LJ pametnem mestu, ki je ves čas polno. Danes je TP LJ s svojim delovanjem in rezultati mednarodno prepoznaven.

TP LJ je tudi član svetovnega združenja tehnoloških in znanstvenih parkov – IASP (International Association of Science Parks and Areas of Innovation). Kako se povezujete?

TP LJ je močan član IASP, ki ima 399 članov iz 73 držav sveta, združenih v 6 regionalnih divizij. Priznanje so nam člani IASP izkazali leta 2010, ko je bil direktor TP LJ izvoljen za predsedovanje in vodenje evropske divizije. TP LJ je lani tudi prejel prestižno mednarodno priznanje John Shields Award za spodbujanje podjetništva in inovacij, ki nam jo je podelila organizacija 22@ Innovation District Barcelona iz Španije. Tako z našim delovanjem v popolnosti izpolnjujemo lastno poslanstvo, še pomembneje pa – družbeno odgovorno poslanstvo za dobrobit vse Slovenije. Preko združenja IASP pomagamo našim podjetjem pri iskanju optimalnega okolja za začetek aktivnosti v tujini, po istem principu nudimo pomoč tujim podjetjem, da svoje aktivnosti v Sloveniji začnejo v TP LJ ali pa jih povežemo z našimi člani. Omogočamo jim tudi nastanitev v enem od petih stanovanj, ki nam jih je dal v upravljanje JSS MOL.

Kaj konkretno se dogaja v vašem start-up centru?

Dogajanje je vse leto zelo pestro. V njem izvajamo štiri stebre dejavnosti na treh ravneh: čezmejni, nacionalni in regionalni. Prvi steber krepi promocijo podjetništva. Drugi zagotavlja najsodobnejše podporne storitve za uspešno ustanovitev in zagon inovativnih start-upov. Tretji podjetjem nudi podporo pri njihovi rasti in globalnem prodoru. Četrti steber pa skrbi za povezovanje start-upov z investitorji, uveljavljenimi podjetji in promovira skupnost pod sloganom »Ustvarjeno v TP LJ«. Za startupe organiziramo svetovanja, izobraževanja, mentoriranja, usposabljajo se na podjetniških in drugih delavnicah, ki jih imenujemo »podjetniške srede«. Organiziramo »Forum 100% Start up«, Dneve podjetništva in druge dogodke, ki omogočajo mreženje. Imamo mrežo več kot 50 partnerskih podjetij, ki nudijo ugodnosti našim članom in možnosti poslovanja z različnimi državami, preko njihovih tehnoloških parkov in pospeševalnikov. Večkrat na leto pripravljamo in organiziramo predstavitve pred domačimi in tujimi investitorji. Podjetja, ki delujejo v TP LJ, vključujemo v državne delegacije, ki pri nas ali v tujini iščejo poslovne priložnosti. Člane TP LJ vključujemo v evropske projekte in jim tako zagotavljamo nova znanja, veščine ter odpiramo poti na mednarodne trge, kot na primer s projektom Erasmus za izmenjavo podjetnikov. »Startupe« povezujemo z velikimi podjetji, organiziramo predavanja svetovnih gurujev, kot so Adizes, de Bono, Maurya in podobni.

Nadalje je TPLJ skupaj s Tovarno podjemov nosilec nacionalnega programa Iniciative »Start:up Slovenija«, v katerega vključujemo vse najpomembnejše akterje na področju vzpodbujanja podjetništva pri nas. S pomočjo Slovenskega podjetniškega sklada smo razvili tri učinkovite finančne produkte, P2, SK75 in SK200, ki nudijo podjetjem nepovratno finančno podporo, od 54.000 do 200.000 evrov. Izvajamo jih v okviru programa pospeševalnikov »Start:up Geek House« in »Go:Global Slovenia«. V prihodnjem mesecu soorganiziramo največjo mednarodno podjetniško konferenco PODIM, na kateri bomo, tako kot vsako leto, izbrali »Start:up« leta, in še bi lahko naštevala.

Vključujete štiri skupine podjetij: poleg rednih, ki so inkubirana inovativna start-up podjetja, še potencialne člane, pridružene in interesne člane.

Za zagotavljanje kakovostnih storitev različnim ciljnim skupinam TP LJ smo zasnovali štiri vrste članstev. Potencialnim članom s programom predinkubacije nudimo strokovno pomoč pri presoji podjetniške priložnosti in pripravi učinkovitega poslovnega modela. Ti, tako kot že ustanovljena podjetja, lahko postanejo redni člani. Vključeni so v program inkubacije, to je v naš Start up center. Pridruženi člani so tista podjetja, ki so prerastla inkubacijsko fazo in so vključena v program za rast. Uveljavljena podjetja, ki lahko pozitivno prispevajo k sooblikovanju inovativnega okolja TP LJ, pa dobijo status interesnega člana.

Kako sodelujete z drugimi ustanovitvenimi člani Združenja inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije – Inkubatorjem, Štajerskim, Primorskim in Pomurskim tehnološkim parkom?

Z vsemi člani tvorno sodelujemo. Slovenija je majhna, ima pa velik potencial, ki ga brez sodelovanja ni mogoče izkoristiti v celoti. Združenje je bilo ustanovljeno leta 2004 in TP LJ je ustanovitveni član tega združenja. Namen združenja je oblikovanje in zastopanje skupnih interesov, izmenjava in prenos izkušenj, povezovanje med člani itd. Ne glede na različne interese v vsakem primeru vodimo konstruktiven dialog. Letos je predsedovanje po rotacijskem principu ponovno prevzel TP LJ.

Inovativnost in ustvarjalnost oziroma podjetniški potencial v teh parkih bi lahko Slovenijo hitreje popeljali iz gospodarske krize, kje so ovire?

Če sistemsko ne bo urejena celotna veriga – šolstvo, z večjim poudarkom na tehniških smereh in ne družboslovnih, znanost in razvoj, raziskovanje, podporno podjetniško okolje, gospodarstvo itn., Slovenije ne morejo rešiti ne podjetja, ne vlada, ne raziskovalne institucije in ne tehnološki parki s podpornim podjetniškim okoljem. Država ne more za vse poskrbeti, vse narediti in financirati. Mora pa zagotoviti stabilno, pregledno, učinkovito in urejeno sistemsko okolje. Po vzoru sosednje Avstrije bi lahko dosegli vse zastavljene indikatorje uspešnosti, ki jih omenjamo v različnih dokumentih, pomembnih za državo.

Kaj lahko storijo tehnološki parki?

V Sloveniji imamo dva tehnološka parka – Primorski in TP LJ, ki sta specializirana za prepoznavanje talentov, raziskovalnih presežkov in s tem vzpodbujanje odpiranja novih podjetij, »spin offov/spin outov«. Tehnološki parki imamo vpliv na višanje prihodkov, saj skozi programske sheme in mreženja pomagamo podjetjem do prvih strank in preboja na trg. TP podjetjem omogočajo večjo možnost preživetja in hitrejšo rast ter preboj na tuje trge. Vplivajo tudi na odprtost pri mišljenju, spremljanju in oblikovanju trendov poslovanja, pomagajo pri internacionalizaciji in oblikovanju skupnosti, mrež mentorjev, svetovalcev in podjetij, ki predstavljajo povratno zanko odgovornosti – »return to community«. Tako torej tehnološki parki v veliki meri pripomorejo h gospodarskemu preboju, saj velja pravilo, da en evro, investiran v inkubacijsko dejavnost, prinese pet evrov vračila investicije. V TP LJ je bilo leta 2012 247 podjetij, ustvarili so za skoraj 300 milijonov evrov prihodkov, 13 milijonov evrov dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je bila več kot 55.000 evrov, dodana vrednost na podjetje je bila več kot 300.000 evrov. Povprečno število zaposlenih je bilo 5,1, povprečna starost pa je bila 24 let. Kapital na podjetje se je v povprečju gibal okoli 380.000 evrov. Mislim, da so številke same po sebi dovolj zgovorne, kaj lahko stori samo en tehnološki park.

Kako bi uredili financiranje TP LJ?

Naše področje regulira zakon o podpornem okolju (ZPOP), kamor sodijo tehnološki parki, univerzitetni in poslovni inkubatorji. Univerzitetni inkubatorji delujejo v okviru univerz, medtem ko so tehnološki parki in poslovni inkubatorji ali v javni ali zasebni lasti. Za zasebne institucije je financiranje jasno. Pri javnih pa je financiranje javno, saj tudi te zastopajo javni interes. V Sloveniji za delovanje javnega podpornega okolja žal ni stalnega, sistemskega financiranja. Že dobro postavljeni sistem, ki ga regulira ZPOP, pa se konstantno ruši in spreminja, namesto da bi se smiselno nadgrajeval. Financiranje bi lahko uredili tako, kot je bilo to že urejeno v preteklosti. Država naroči entitetam podpornega okolja storitev, postavi jasne cilje in indikatorje uspešnosti. Enkrat na leto vpelje nadzor izvajanja teh storitev, ki pa morajo biti skladne z zastavljeno državno politiko in pripravljenimi dokumenti. V primeru, da entitete podpornega okolja ne izpolnjujejo zastavljenih ciljev oziroma indikatorjev uspešnosti, za storitev ne dobijo plačila. Tako bi veliko entitet pahnili iz cone udobja in davkoplačevalska sredstva bi bila lahko porabljena veliko bolj smotrno in učinkovito.

Če bi primerjali TP Ljubljana z ameriško Silicijevo dolino ali indijskim območjem Bangalore, kaj bi lahko ugotovili?

Kakršnakoli takšna primerjava je nesmiselna. Že primerjava med Silicijevo dolino in Bangalorejem je težavna. Vseeno pa se omenjeni območji že desetletja razvijata usmerjeno, sistemsko in celovito, saj jih njihova okolja prepoznavajo kot strateško pomembne centre za zagotavljanje gospodarskega razvoja in rasti. Tudi načrti za območje Brdo, ki so bili pripravljeni pred letom 2003, so bili zasnovani premišljeno in profesionalno. Začrtani so bili ključni elementi za razvoj območja, po principu Silicijeve doline in Bangaloreja. To pa ni bilo dokončano, kajti nihče še ni prepoznal priložnosti za oblikovanje slovenskega motorja rasti in razvoja prav na Brdu. TP LJ je obkrožen s kampusom tehničnih fakultet. V danih okoliščinah in z omejenimi sredstvi ponujamo kakovostne in perspektivne programe. Zagotavljamo financiranje naših podjetij in vse ostale spremljajoče storitve, programe in infrastrukturo, grajeno po principu pametnega mesta.

Kakšen pomen ima lahko takšen tehnološki park za mesto?

Tehnološki parki, kot je naš, mestom omogočajo razvoj in prepoznavnost v svetu. Podjetja, ki rastejo v TP, ustvarjajo nova delovna mesta in polnijo javno blagajno, ustvarjajo rast BDP. Barcelona, Berlin, London so svetovni »start-up hubi« (regionalna stičišča). S premišljenimi programi in aktivnostmi učinkovito vplivajo na prenos znanj, raziskav na trg dela in tako pri kreiranju novih produktov in storitev zagotavljajo večjo produktivnost, vrednost itn. Tako lahko ustvarijo več delovnih mest, kapitala, pozitivne energije in privabljajo domači in tuji potencial v svoje okolje. TP tako tudi povečujejo plačilno sposobnost meščanov in s tem vir prihodkov za izboljšave v zdravstvu, sociali, šolstvu, kulturi itd.

Kako sodelujete z Mestno občino Ljubljana, ki je od leta 2003 z 69,49 odstotka večinska lastnica tehnološkega parka, ta pa zaradi zadolženosti veliko prispeva k skupnemu občinskemu dolgu? Skupaj z gospodarskim razstaviščem ste bili lani zadolženi za 17 milijonov evrov.

Večinski lastnik TP LJ je res MOL, zato predstavljamo del njene zadolženosti. Poslovanja TP LJ pa ne financira ne MOL ne njegovi lastniki. To pomeni, da ne zajedamo proračuna MOL in za svoje poslovanje ne dobivamo davkoplačevalskega denarja. V času gospodarske rasti smo svoje delovanje lahko financirali iz presežkov, pridobljenih iz najemnin. Danes, ko so cene najema padle, in ko je preživetje visoko tehnoloških start-up podjetij bolj tvegano, pa smo se primorani tudi zadolževati. Celotna investicija izgradnje TP LJ Brdo je zanašala 42 milijonov evrov. Od tega smo dobili 8 milijonov nepovratnih sredstev od EU. Za razliko smo najeli posojilo pri Banki Koper, ki ji danes dolgujemo še 9 milijonov evrov. Naša celotna zadolženost v tem trenutku pa znaša 13 milijonov evrov. Če se TP LJ ne bi zadolžil, vsega tega, kar imamo danes tu, ne bi bilo. Nobena takšna investicija žal ne more biti povrnjena v nekaj letih. Naš poslovni model je v poročilu IASP predstavljen kot primer dobre prakse tehnoloških parkov. To je za nas, našega večinskega in druge lastnike lahko veliko priznanje.

Poleg MOL so družbeniki TP Ljubljana še Inštitut Jožef Stefan (15,25 odstotka), manjši lastniki pa so še Iskra Sistemi, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Iskratel in Lek. Ali je takšna lastniška struktura ustrezna?

Takšna lastniška struktura je v vsakem primeru ustrezna. Lastniška struktura ni problematična, naša težava je financiranje delovanja, ki ni sistemsko urejeno. Z lastniki sodelujemo zelo dobro. Sodelovanje pa je z enimi bolj intenzivno in z drugimi manj. Z Inštitutom Jožef Stefan imamo sklenjen poseben dogovor o sodelovanju na vseh področjih. Žal tega nimamo z drugima dvema inštitutoma, kjer bi lahko tovrstno povezovanje imelo veliko večji, multiplikativni učinek.

Najem neopremljenih pisarn v TP Ljubljana stane 9 evrov na kvadratni meter, opremljenih pa, tako kot tudi laboratorijskih prostorov, 10 evrov. Kolikšen del še ni zaseden?

TP LJ je stoodstotno zaseden. Del prostorov, ki jih imajo podjetja v finančnem najemu, lahko od letos predčasno odkupijo, drugače pa se jim finančni najem konča julija 2017. Takrat bo večina prostorov prešla v last teh podjetij. Nekateri sprašujejo, kako lahko govorimo o popolni zasedenosti če pa je na primer v pritličju upravne stavbe, velik del prostora prazen? (gre za prostore v lasti Internacionalnega inštituta za nevrokirurgijo in nevroraziskave, katerega edini družbenik je akad. prof. dr. Vinko Dolenc, ki bodo prodani na javni dražbi; op. p.) Odgovorim jim lahko le, da je prostor v lasti podjetja, ki redno odplačuje finančni najem. Vpliva na to, kdaj bo poslovni prostor lastnik usposobil, pa TP LJ žal nima.

Kdaj boste z MOL podpisali pogodbo za vrtec v tehnološkem parku, ki naj bi otroke sprejemal že septembra?

Verjamemo, da bo vrtec do poletja narejen in da bodo od septembra naši podjetniki v njem že lahko imeli svoje otroke. Poleg MOL obstajajo tudi drugi, ki bi v naših prostorih želeli imeti vrtec. Interesentov za to dejavnost je veliko.

Načrtujete tudi poslovalnico Lekarne Ljubljana, kako daleč je ta projekt?

Pogodba je podpisana. Na vprašanje, kako daleč je ta projekt, žal ne morem odgovoriti, o tem odloča kupec. Seveda pa je naša želja in tudi računamo, da bo lekarna v TP LJ najpozneje do konca leta, morda že prej.

Pri vas je tudi depo Muzeja in galerij mesta Ljubljana, ali je še kaj podobnih projektov?

Ne. Drugih podobnih projektov, povezanih z MOL, v TP LJ ni. Zakaj ta depo? Če ne bi naredili depoja mestnega muzeja v TP LJ, bi bila naša dediščina razpršena po različnih prostorih v MOL. Tako smo restavratorjem olajšali delo in hranjenje naše dediščine je takšno, kot si ga vsak kos slovenske zgodovine zasluži. V TP LJ se srečujeta prihodnost, sedanjosti in sprehod po depoju nas sreča s preteklostjo. Tukaj najdete od vozičkov iz časa Marije Terezije, slike Franca Jožefa, ko je prišel na obisk v Ljubljano, do ogromne skulpture konjenika z jugoslovanskega bankovca za 100 dinarjev, ki ga je ustvaril Antun Avgustinčič, kipar svetovnega merila. S tem dejanjem TP LJ in MOL dajeta pečat odgovornosti slovenskemu podjetništvu in družbeni pečat ohranjanju slovenske kulturne dediščine.