Tomačevski črnograditelji tik pred legalizacijo hiš

Na majski seji bo sprejet občinski podrobni prostorski načrt, MOL pa bo svojo zemljo 49 črnograditeljem prodajala po 176 evrov za kvadratni meter
Objavljeno
15. maj 2018 17.15
Posodobljeno
15. maj 2018 17.59
Terenski ogled črnih gradenj v Tomačevem, predvidenih za legalizacijo, pod vodstvom župana Zorana Jankovića. FOTO: Janez Petkovšek
Ljubljana – »Najkasneje do 30. junija pridite na občino in podpišite pogodbe za odkup mestnih zemljišč, vse barake, ki jih ne bo mogoče legalizirati, pa podrite do konca avgusta.«

To sta ključna pogoja, brez katerih lastniki 49 nezakonito zgrajenih stanovanjskih objektov v Tomačevem ne morejo računati ne na njihovo legalizacijo ne na začetek komunalnega opremljanja štiri hektare velikega območja med Savo in zakonito zgrajenimi objekti južno od njih. Tak ultimat je na ponedeljkovem večernem sestanku v tamkajšnjem gasilskem domu črnograditeljem postavil župan Zoran Janković.

Ker bo mestni svet 28. maja potrjeval predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za delno prenovo Tomačevega, je občina s črnograditelji skušala uskladiti še zadnja vprašanja oziroma zgladiti morebitne medsosedske spore, povezane z odkupom potrebnih zemljišč in mejami med njimi.

Predstavniki podjetja LUZ, ki je pripravilo končno različico načrta za legalizacijo več desetletij neurejenega črnograditeljskega dela Tomačevega, so najprej razložili, da načrt predvideva tudi gradnjo 13 novih stavb za potrebe ljubljanskega stanovanjskega sklada, dve otroški igrišči, parkirišče za stanovalce in obiskovalce. Posebej so jih opozorili, da klet ni dovoljena, višina stavb pa da ne sme presegati 11 metrov. Od osnutka do predloga OPPN so načrt spremenili tako, da je po novem na severnem delu območja predviden visok pas vegetacije (drevesa), novogradnje pa da bodo tri- in večstanovanjske stavbe, v katerih bodo neprofitna mestna stanovanja. Enega glavnih elektrovodov so prestavili z zasebnega zemljišča na mestno.


Terenski ogled


V nadaljevanju je župan črnograditelje vprašal, ali je med njimi še kakšna nerešena zadeva. Oglasila sta se le dva, ki se doslej nista mogla dogovoriti, koliko mestnega zemljišča okoli obeh hiš bi potrebovala zase oziroma do kod naj bi ga kupil sosed. Janković o tem ni hotel razpravljati v dvorani, temveč je oba povabil na takojšnje terensko reševanje primera.


Županova odmera


Delegacija, v kateri so bili poleg župana še vodja oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek, glavni pripravljavec OPPN Ferdo Jordan in več drugih mestnih uradnikov, si je najprej ogledala dvorišče, ki naj bi si ga »pošteno« razdelila črnograditelja. Enega od njiju je župan nemudoma okaral, da ima na dvorišču preveč raznih lop in krame, najbolj pa mu je zameril, ker je kljub opozorilu, naj ne gradi novih nezakonitih objektov, nekakšno delavnico z garažo povišal za eno etažo. In mu dal vedeti, da mora vse te objekte odstraniti in počistiti okolico. Če tega ne bo storil, pa je napovedal, da bo nadenj poslal inšpektorje.
Zatem je oba soseda vprašal, kje naj bo meja. Ko sta se nekako uskladila, je zastopniku črnograditeljev, ki zanje ureja parcelacijo in geodetske izmere, naročil, naj takoj odmeri mejo med njima. Po nekajminutnem iskanju metra so to ročno tudi storili. In zabili provizorični mejnik ter določili smer in potek mejne linije. Jordan je sicer pripomnil, da spreminjanje velikosti posameznih parcel ni tako preprosto, a mu je župan odvrnil, da bodo te in še kakšno drugo spremembo OPPN na seji potrdili z amandmaji.


Druge pripombe


Na sestanku s črnograditelji smo sicer slišali še posameznike, ki so županu namignili, naj jim nekoliko zniža odkupno ceno za mestna zemljišča, ki so si jih pred leti prisvojili in na njih nelegalno zgradili hiše, garaže in barake različnih velikosti, stilov in višin. »Dogovorjena« cena je namreč 176 evrov za kvadratni meter in mnogim se še vedno zdi visoka. Vendar jih je Janković odločno zavrnil. Dejal je, da so imeli več kot dovolj časa za zbiranje denarja za obvezni odkup zemlje. Neki črnograditelj, katerega stopnice stanovanjske hiše segajo v cesto, pa je prosil, ali bi se jim nova cesta lahko nekako ognila, saj jih ne bi rad odstranjeval. Župan mu ni obljubil ničesar, rekel je le, da bodo problem reševali pri gradnji ceste, če bo dovolj prostora zanjo in za pločnik.


Trenutno stanje


Med sprehodom po črnograditeljskem naselju smo opazili, da je precej hiš urejenih in dokončanih z vrtom vred, spet drugim manjka fasada, okoli nekaterih hiš, visokih od pet do 13 metrov, je veliko pomožnih objektov, kot so garaže in drvarnice, raznega gradbenega materiala ter gore sekundarnih surovin in odpadkov. Sodeč po voznem parku (dragi avti in več kombijev pred skoraj vsako hišo) v nezakonitem delu naselja Tomačevo živijo kar dobro situirani ljudje, opaziti pa je bilo tudi, da se dobro razumejo. Med seboj so namreč kar tekmovali, pri kom bi prej nazdravili skorajšnji legalizaciji celotnega naselja.


Razočarani staroselci


V pogovoru s staroselci in tistimi, ki so hiše nedaleč stran zgradili po zakoniti poti, smo dobili vtis, da marsikomu ni prav, da bosta občina in država dopustili legalizacijo 49 hiš. Prepričani so bili, da bosta črnograditelje prisilili, da jih podrejo in odidejo z zemljišč, ki so v zaščitenem vodovarstvenem območju in v bližini vodnega zajetja Jarški prod. Občini pa zamerijo, ker hoče legalizacijo črnih gradenj izkoristiti tudi za gradnjo novih neprofitnih stanovanj. Mnogi si ne enih ne drugih sosedov namreč ne želijo. Med Savo in svojimi hišami bi raje imeli zeleni rekreacijski pas.


Kaj čaka črnograditelje


Črnograditelji, ki imajo v povprečju okoli 500 kvadratnih metrov velike parcele, na njih pa od enodružinskih hiš do večnadstropnih blokov, bodo morali od občine – ta je lastnica 97 odstotkov zemljišč – odkupiti zemljo, potem najeti arhitekta, da bo izdelal projekt za gradbeno dovoljenje, pridobiti vsa soglasja, plačati komunalni prispevek ter nadomestilo za uzurpacijo prostora, šele nato bodo lahko oddali vlogo za gradbeno dovoljenje za legalizacijo že zgrajenih objektov. Ker nekaj hiš presega najvišjo dopustno višino 11 metrov za meter in celo dva, bo vsaj v dveh ali treh primerih treba zgornji del objekta znižati. Vsakega od njih bo legalizacija stala od 120 do 180 tisočakov, odvisno od velikosti parcele in objekta.

Kdaj bo naselje urejeno, kot se spodobi, je težko napovedati, saj ni predpisano, kako hitro je treba izpeljati postopek legalizacije. Eden od pripombodajalcev je sicer predlagal, da bi v OPPN predpisali dveletni rok, a ga je MOL zavrnila, češ da za to ni zakonske podlage. Janković je obljubil le, da bo občina Pot k Savi in podaljšek Šifrerjeve ulice začela komunalno urejati prihodnje leto.