Trg republike naj ostane, kakršen je

Sedanja ureditev trga je po mnenju prebivalcev ustrezna. Peter Krečič poudarja: Čim več trgov pustiti čim bolj praznih.
Objavljeno
13. oktober 2018 18.05
Posodobljeno
15. oktober 2018 11.36
Prevladuje prepričanje, da trajne umestitve dejavnosti oziroma programov niso primerne za ta prostor.
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec
Ljubljana - »Rezultati bodo izhodišče za nadaljnje odločitve mestne občine o ureditvi in rabi Trga republike.« To so sporočili z Mola, potem ko so na spletni strani umaknili povabilo prebivalcem, naj izpolnijo spletno anketo o pomenu in rabi odprtih javnih prostorov s poudarkom na Trgu republike.

V spletni anketi, ki so jo končali julija, so se na mestni občini spraševali, ali ni »prazen« in bi ga bilo zato treba z opremo »približati vsakodnevni uporabi meščanov«, preden so občane prosili za oceno stanja na Trgu republike. Na njem so leta 1991 razglasili samostojnost, dobro desetletje pozneje pa so se prav tam začele vstaje v prestolnici. Toda sporočilo ankete je jasno, zdaj pravijo na MOL. Tako prebivalci kot strokovna javnost menijo, da je sedanja ureditev nekdanjega Trga revolucije, ki je nastajal do leta 1983, ustrezna. »Prevladuje prepričanje, da trajne umestitve dejavnosti oziroma programov niso primerne za ta prostor. Primernejše so začasne postavitve, pri čemer je poudarjena pomembnost sodelovanja različnih javnosti,« so odgovore povzeli na občini.
 

Pozitivna praznina


Na spletno anketo, ki so jo za občino pripravili v Centru za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede, je odgovorilo malo več kot 1600 ljudi, hkrati so opravili kontrolirano anketo na vzorcu okoli 700 ljudi iz mesta in širše okolice ter pogovore z zainteresirano javnostjo. Prebivalci so med drugim sporočili, da morajo biti javni mestni prostori dostopni za vse, odločilno besedo pri odločanju o Trgu republike pa naj imajo urbanistična stroka, arhitekti in oni sami. Iz pogovorov s strokovno javnostjo izhaja, naj bo raba osrednjega državnega trga drugačna od rabe drugih javnih prostorov, brez izrazite komercializacije, pri čemer je treba ohranjati tamkajšnji »pozitiven učinek praznosti«.

Toda kaj zbrani odgovori pomenijo za prihodnjo ureditev osrednjega državnega trga, na Molu ne izdajajo, sporočili so le, da bodo rezultate ankete predstavili »predvidoma jeseni v posebni publikaciji«.


Obsedenost z zasedanjem


Mestna oblast je za mnenje o Trgu republike vprašala prebivalce, toda s predpostavko, da bilo na njem dobro kaj narediti, in ne, ali so, denimo, za to, da trg ostane prazen, opozarja umetnostni zgodovinar Peter Krečič. To po njegovem lahko pripelje tudi do odgovorov, kot je bila ideja županske kandidatke Martine Valenčič na zadnjih lokalnih volitvah, ko je predlagala, naj se Kongresni trg preuredi v kamp za avtodome poslovnežev. »Obsedenost z zasedanjem javnega prostora je prešla vsako mejo razumnega. Pri tem smo vedno pod vtisom, številk, presežkov in rekordov, namesto da bi se ozrli po kakovosti.«

Tudi Boštjan Cotič z urbanističnega inštituta meni, da mora Trg republike ostati »odprt, nezaseden, kot je zdaj«, toda »z možnostjo različnih dogodkov« kot na Kongresnem trgu. »Naj ostane njegov reprezentančni pomen, ki mu ga je določil Edvard Ravnikar ob zasnovi,« pravi Cotič, a pri tem dodaja: »Ob kritikah o prezasedenosti trgov v Ljubljani bi rad spomnil, da so ravno prireditve v Stari Ljubljani pomenile začetek oživljanja starega mestnega jedra. Seveda pa je treba vedno iskati ravnotežje in tudi komercialnih vsebin je lahko v določenem območju in času preveč. Vsekakor pa se mi zdi, da takšnih vsebin na Trgu republike ni preveč, prej premalo.«

Da pa smo se navadili na to, da mora biti »vse do konca izrabljeno in izkoriščeno«, opozarja Peter Krečič, ko opazuje spreminjanje mestnega središča z njegovimi javnimi trgi vred v lunapark. »To ni raba, ampak izraba,« je prepričan, pri čemer med drugim spomni na postavitev drsališča na Kongresnem trgu in hokejskega prizorišča na Trgu republike. »Mesta ne doživljamo več kot neke vrste darilo, ki so ga generacije oblikovale zato, da bi ljudje v njem udobno živeli, ampak nas ves čas nekaj moti; gneča, glasba ali umazanija. Zmotno je prepričanje, da je mesto kraj zabave. Seveda ima tudi mesto svoje kotičke za zabavo, toda kot organizacija je to mesto za bivanje in delo, medtem ko je zabava časovno in lokacijsko omejena.« Mestno vsebino je zato po njegovem treba dobro premisliti.

V mestu, ki vse bolj spominja na podjetje, trgi vse pogosteje postajajo prostori spektakla in potrošnje kot center srečevanja mestne agore, medtem ko vsako dejanje, ki bi lahko prekinilo krog akumulacije kapitala, posnamejo kamere in preprečijo policisti, neoliberalna mesta oriše Klemen Ploštajner v članku, objavljenem leta 2015 v reviji Teorija in praksa. »Središča mest tako vse bolj spominjajo na nakupovalna središča, mestne uprave pa na menedžerje v podjetju.«

image
FOTO: Blaž Samec

 

Simbolični prostori demokracije


V Turizmu Ljubljana zvenijo pripravljeni. Direktorica Petra Stušek pravi, da Trga republike nimajo »v letošnjih načrtih za izrabo prostora«, saj rezultati ankete še niso pripravljeni, toda na podlagi njih bodo »lahko pripravili argumentiran predlog gostovanja različnih dejavnosti in prireditev, ki bo hkrati upošteval zahteve zakona o varstvu kulturne dediščine«. Trg je vlada razglasila za kulturni spomenik državnega pomena leta 2014, ko so ga na občini, potem ko je ta po sodni poravnavi spet postala njegova lastnica, prenovili in zaprli za avtomobile.

»Priča smo številnim stvarem, ki smo jih v mestu čakali leta, kot so obnova Plečnika v centru, urejanje tlakov in robnikov, usmeritev v urejanje za invalide in slabovidne,« razmišlja Peter Krečič. Vse to je v prid prebivalcem, toda hkrati se dogajajo posegi, ki začenjajo motiti. »Pri določeni nasičenosti prostora to postane odveč in prebivalci v središču mesta so že zelo dolgo nezadovoljni.«

Del tega nezadovoljstva so po njegovem tudi odgovori, ki jih je mestna oblast prejela v zvezi s Trgom republike. »Pomisliti je treba, kaj od takšnega prostora potrebujemo. Ko smo nezadovoljni, potrebujemo občasen prostor za manifestacije, in državne proslave. In prav je, da je to ta prostor,« meni umetnostni zgodovinar. Podobno vidi tudi Kongresni trg. »Sodobna mesta imajo takšne prostore v svojem osrčju zato, ker so to simbolični prostori demokracije.« Na njih se, kot poudarja Krečič, ljudje lahko zberejo in povejo, kar imajo povedati: »Zato je treba čim več trgov pustiti čim bolj praznih.«