Tudi v 2021 še brez olimpijskega bazena
Zdajšnja mestna oblast novo kopališče Ilirija napoveduje od leta 2008.
Odpri galerijo
Temeljni kamen za gradnjo nove Ilirije s pokritim olimpijskim bazenom so postavili leta 1999. Foto: Roman Šipić
Ko sta pred več kot letom dni župan Zoran Janković in direktor družbe Elea IC Angelo Žigon podpisala pogodbo za izdelavo projektnih faz za pridobitev gradbenega dovoljenja, je ljubljanski župan napovedal pokriti olimpijski bazen za leto 2021. Toda glede na zdaj predvidena sredstva v mestnem proračunu za projekt Ilirija – park športa se to ne bo zgodilo.
»Temeljni kamen so položili že v času županovanja Vike Potočnik. Toliko časa čakamo na pokriti olimpijski bazen in toliko časa je Ilirija sramota za Ljubljano. Plavalci bodo pokriti olimpijski bazen končno dobili do leta 2021,« je decembra 2018 napovedal župan Janković, ki sicer pokriti olimpijski bazen na obrobju Tivolija napoveduje že od leta 2008. Kot je zapisano na občinski spletni strani, je zaključek projekta zdaj predviden v letu 2024. V občinski službi za razvojne projekte in investicije pravijo, da trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo, projektno študijo in elaborat presoje vplivov na okolje, da bi pridobili okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje. Slednjega, kot dodajajo, pričakujejo sredi letošnjega leta, prav tako še letos načrtujejo objavo javnega naročila za izbor izvajalca.
Za projekt Ilirija – park športa je v letošnjem proračunu predvidenih nekaj več kot 900 tisoč evrov, med drugim za plačilo izdelave projektne in investicijske dokumentacije, za prihodnje leto pa je za začetek gradnje pokritega olimpijskega bazena, športne dvorane, garažne hiše z do 400 parkirnimi mesti in spremljevalni prostori predvidenih nekaj več kot tri milijone evrov in pol, medtem ko skupna vrednost projekta (trenutno) znaša okoli 35 milijonov evrov. »Če bi šlo za manjši projekt, bi olimpijski bazen lahko že imeli,« je že pred časom v pogovoru za Delo povedala Mojca Doupona Topič, profesorica športne vzgoje pri fakulteti za šport. »Seveda je pri tem treba gledati dolgoročno, toda to, da bazena ni že dvajset let, kljub obljubam, tudi ni dobro. Bolje bi zato bilo zgraditi kaj skromnejšega, kot so primeri v sosednjih državah.«
Ilirija je bila od leta 1929 med najmodernejšimi v Evropi, osrednje lokalno kopališče in jedro športnega plavanja v glavnem mestu. Plavalna sekcija Ilirija obstaja od leta 1919, čeprav so se zametki plavanja pojavili že prej, ko so se prebivalci Ljubljane hladili in učili plavati v Ljubljanici na Špici, kjer je bila zapornica, s katero so nadzirali višino rečne gladine. Tam so potekala tudi prva tekmovanja. Prve pobude za ureditev pokritega bazena na kopališču Ilirija so se pojavile pozneje, a še pred osamosvojitvijo države, čeprav se do danes niso uresničile.
35,7
milijona evrov je okvirna vrednost projekta nove Ilirije
milijona evrov je okvirna vrednost projekta nove Ilirije
»Temeljni kamen so položili že v času županovanja Vike Potočnik. Toliko časa čakamo na pokriti olimpijski bazen in toliko časa je Ilirija sramota za Ljubljano. Plavalci bodo pokriti olimpijski bazen končno dobili do leta 2021,« je decembra 2018 napovedal župan Janković, ki sicer pokriti olimpijski bazen na obrobju Tivolija napoveduje že od leta 2008. Kot je zapisano na občinski spletni strani, je zaključek projekta zdaj predviden v letu 2024. V občinski službi za razvojne projekte in investicije pravijo, da trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo, projektno študijo in elaborat presoje vplivov na okolje, da bi pridobili okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje. Slednjega, kot dodajajo, pričakujejo sredi letošnjega leta, prav tako še letos načrtujejo objavo javnega naročila za izbor izvajalca.
Letos na MOL načrtujejo objavo javnega naročila za izbor izvajalca. Foto: Uroš Hočevar
Za projekt Ilirija – park športa je v letošnjem proračunu predvidenih nekaj več kot 900 tisoč evrov, med drugim za plačilo izdelave projektne in investicijske dokumentacije, za prihodnje leto pa je za začetek gradnje pokritega olimpijskega bazena, športne dvorane, garažne hiše z do 400 parkirnimi mesti in spremljevalni prostori predvidenih nekaj več kot tri milijone evrov in pol, medtem ko skupna vrednost projekta (trenutno) znaša okoli 35 milijonov evrov. »Če bi šlo za manjši projekt, bi olimpijski bazen lahko že imeli,« je že pred časom v pogovoru za Delo povedala Mojca Doupona Topič, profesorica športne vzgoje pri fakulteti za šport. »Seveda je pri tem treba gledati dolgoročno, toda to, da bazena ni že dvajset let, kljub obljubam, tudi ni dobro. Bolje bi zato bilo zgraditi kaj skromnejšega, kot so primeri v sosednjih državah.«
Nekoč eno najmodernejših kopališč
Ilirija je bila od leta 1929 med najmodernejšimi v Evropi, osrednje lokalno kopališče in jedro športnega plavanja v glavnem mestu. Plavalna sekcija Ilirija obstaja od leta 1919, čeprav so se zametki plavanja pojavili že prej, ko so se prebivalci Ljubljane hladili in učili plavati v Ljubljanici na Špici, kjer je bila zapornica, s katero so nadzirali višino rečne gladine. Tam so potekala tudi prva tekmovanja. Prve pobude za ureditev pokritega bazena na kopališču Ilirija so se pojavile pozneje, a še pred osamosvojitvijo države, čeprav se do danes niso uresničile.
