Usoda štiripasovnice v rokah lastnikov zemljišč
Država zamuja z gradnjo zožene štiripasovnice skozi Lavrico. Na Igu pričakujejo, da bo politika »udarila po mizi«.
Odpri galerijo
Škofljiška občina se duši v prometu, a nič ne kaže, da bo zožena štiripasovnica kmalu v gradnji. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Škofljica, Ig – Čeprav je direkcija za infrastrukturo (DRSI) pred dvema letoma napovedovala, da bo zožena štiripasovnica skozi Lavrico povsem nared že letos, se to ni zgodilo. Očitno bo padla v vodo tudi takratna napoved za ureditev štiripasovnice skozi Škofljico do krožišča za osnovno šolo, ki naj bi bila zgrajena v prihodnjem letu, a tudi ta projekt zagotovo ne bo uresničen.
Z direkcije so za Delo sporočili, da je zdaj v pripravi parcelacija zemljišč, ki jih je treba zagotoviti za širitev ceste v križiščih, za gradnjo pločnika in obračališč na trasi zožene štiripasovnice od Lavrice do Škofljice, in da bo parcelacija končana prihodnje leto. »Od parcelacije in od pripravljenosti lastnikov za prodajo zemljišč bo odvisno, kdaj se bo gradnja na tej etapi lahko začela,« dodajajo na DRSI. Tudi cestnemu odseku skozi Škofljico do krožišča za tamkajšnjo osnovno šolo ne kaže najbolje, saj so projektno dokumentacijo šele oddali v recenzijo, sledila bo parcelacija, nato odkupi zemljišč in objava javnega razpisa za gradbena dela. Dodali so, da je začetek gradnje odvisen od pridobitve potrebnih zemljišč.
Vrednost rekonstrukcije ceste z odvodnjavanjem in cestno razsvetljavo je na podlagi projektantskega predračuna na ravni PZI za etapo skozi Lavrico do Škofljice brez komunalne infrastrukture, ki jo morajo zgraditi upravljavci komunalnih vodov, 10,2 milijona evrov. Skozi Škofljico do križišča pri osnovni šoli pa približno 7,5 milijona. Za izvedbo projekta na vsega 4,4 kilometra dolgi trasi bo treba porušiti golobnjak in leseno lopo, odstraniti 660 metrov betonskih opornih in podpornih zidov ter 900 metrov ograj in živih mej ter jih nadomestiti z novimi. Državi je doslej uspelo razširiti le dobrega pol kilometra ceste od Rudnika do krajevne table Lavrica.
Na odseku glavne ceste od Ljubljane do Škofljice se vsakodnevno pojavljajo zastoji v jutranji in popoldanski prometni konici, kar dnevne migrante iz ribniško-kočevskega območja, ki se vozijo v službo v glavno mesto, spravlja v obup. Vse to je posledica presežene zmogljivosti odsekov in križišč, velikega števila individualnih priključkov, neustrezne prometne rešitve križišč in neustrezne voziščne konstrukcije, piše v študiji prometne ureditve, ki so jo izdelali v ljubljanskem prometnotehniškem inštitutu leta 2016.
Škofljiški občinski svetnik in član sveta krajevne skupnosti Lavrica Bojan Božič je za Delo napovedal skorajšnji sestanek civilne iniciative Naša Lavrica, na katerem bodo sodelovali tamkajšnji podjetniki in obrtniki, ki nasprotujejo gradnji zožene štiripasovnice. Pravi, da izvedba projekta pomeni prevelik poseg v okolje, ki nima ničesar skupnega s sodobnim prometnim načrtovanjem. Po njegovem prepričanju bo poskrbljeno zgolj za tranzitno vlogo Lavrice in Škofljice v Ljubljano in iz nje, hkrati pa bodo zmanjšali varnost kolesarjev in pešcev, ki jih odrivajo na drugo stran dolenjske proge.
Božič je opozoril, da načrtovani (pre)ozki vozni pasovi (vsak širok vsega tri metre), vožnja do roba cestišča in neustrezne površine za pešce in kolesarje nakazujejo, da se bo varna Dolenjska cesta spremenila v nevarno štiripasovnico, kar je za Lavričane nesprejemljivo. Zahtevajo obojestranski 2,5 metra širok pločnik in kolesarsko stezo ter zagotovitev takšnega prometnega režima, da bo javni prevoz bolj privlačen, hkrati pa se bo izboljšala pretočnost osebnega prometa. Škofljiški župan Ivan Jordan se na naše telefonske klice ni odzval, medtem ko se nova predsednica krajevne skupnosti Barbara Štrekelj o tem ni želela izreči, dokler ne bo o zadevi razpravljal in odločil svet krajevne skupnosti.
Direktor LPP Peter Horvat je povedal, da kljub zgrajenemu avtocestnemu priključku v Šmarju - Sapu njihovi vozniki avtobusov na progah 3 in 3B ne opažajo manj prometa, zato se zavzema, da bi imel javni avtobusni promet na bodoči štiripasovnici rezerviran rumeni vozni pas. Po njegovem bo promet po Dolenjski cesti nemoteno stekel šele takrat, ko bodo zgrajena javna parkirišča (P+R), ljudje pa bodo osebna vozila zamenjali z javnim potniškim prometom.
Nejevoljen zaradi cincanja države pri urejanju dolenjske prometnice je tudi ižanski župan Janez Cimperman, saj je Ig prav tako preobremenjen s pločevino. Podprl je odločitev Darsa, ki je lani odprl avtocestni priključek v Šmarju - Sapu, in hkrati meni, da bi bilo morda prav, da se zgradi tudi zožena štiripasovnica, vendar opozarja, da to ne bo rešilo prometnih zastojev, dokler ne bo zgrajena obvoznica mimo Škofljice in Lavrice, ki bi sicer potekala po Naturi 3000. »Obvoznica naravi ne bi povzročila nobene škode. Škoda se zdaj dela naravi in ljudem, saj dolge kolone stoječih vozil z izpušnimi plini zastrupljajo vse naokrog. Skrajni čas je, da politika udari po mizi in končno že zgradi to škofljiško obvoznico,« je za Delo ogorčeno povedal Cimperman.
Z direkcije so za Delo sporočili, da je zdaj v pripravi parcelacija zemljišč, ki jih je treba zagotoviti za širitev ceste v križiščih, za gradnjo pločnika in obračališč na trasi zožene štiripasovnice od Lavrice do Škofljice, in da bo parcelacija končana prihodnje leto. »Od parcelacije in od pripravljenosti lastnikov za prodajo zemljišč bo odvisno, kdaj se bo gradnja na tej etapi lahko začela,« dodajajo na DRSI. Tudi cestnemu odseku skozi Škofljico do krožišča za tamkajšnjo osnovno šolo ne kaže najbolje, saj so projektno dokumentacijo šele oddali v recenzijo, sledila bo parcelacija, nato odkupi zemljišč in objava javnega razpisa za gradbena dela. Dodali so, da je začetek gradnje odvisen od pridobitve potrebnih zemljišč.
Vrednost rekonstrukcije ceste z odvodnjavanjem in cestno razsvetljavo je na podlagi projektantskega predračuna na ravni PZI za etapo skozi Lavrico do Škofljice brez komunalne infrastrukture, ki jo morajo zgraditi upravljavci komunalnih vodov, 10,2 milijona evrov. Skozi Škofljico do križišča pri osnovni šoli pa približno 7,5 milijona. Za izvedbo projekta na vsega 4,4 kilometra dolgi trasi bo treba porušiti golobnjak in leseno lopo, odstraniti 660 metrov betonskih opornih in podpornih zidov ter 900 metrov ograj in živih mej ter jih nadomestiti z novimi. Državi je doslej uspelo razširiti le dobrega pol kilometra ceste od Rudnika do krajevne table Lavrica.
Janez Cimperman, župan občine Ig FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Na odseku glavne ceste od Ljubljane do Škofljice se vsakodnevno pojavljajo zastoji v jutranji in popoldanski prometni konici, kar dnevne migrante iz ribniško-kočevskega območja, ki se vozijo v službo v glavno mesto, spravlja v obup. Vse to je posledica presežene zmogljivosti odsekov in križišč, velikega števila individualnih priključkov, neustrezne prometne rešitve križišč in neustrezne voziščne konstrukcije, piše v študiji prometne ureditve, ki so jo izdelali v ljubljanskem prometnotehniškem inštitutu leta 2016.
Za sodobno prometno načrtovanje
Škofljiški občinski svetnik in član sveta krajevne skupnosti Lavrica Bojan Božič je za Delo napovedal skorajšnji sestanek civilne iniciative Naša Lavrica, na katerem bodo sodelovali tamkajšnji podjetniki in obrtniki, ki nasprotujejo gradnji zožene štiripasovnice. Pravi, da izvedba projekta pomeni prevelik poseg v okolje, ki nima ničesar skupnega s sodobnim prometnim načrtovanjem. Po njegovem prepričanju bo poskrbljeno zgolj za tranzitno vlogo Lavrice in Škofljice v Ljubljano in iz nje, hkrati pa bodo zmanjšali varnost kolesarjev in pešcev, ki jih odrivajo na drugo stran dolenjske proge.
Božič je opozoril, da načrtovani (pre)ozki vozni pasovi (vsak širok vsega tri metre), vožnja do roba cestišča in neustrezne površine za pešce in kolesarje nakazujejo, da se bo varna Dolenjska cesta spremenila v nevarno štiripasovnico, kar je za Lavričane nesprejemljivo. Zahtevajo obojestranski 2,5 metra širok pločnik in kolesarsko stezo ter zagotovitev takšnega prometnega režima, da bo javni prevoz bolj privlačen, hkrati pa se bo izboljšala pretočnost osebnega prometa. Škofljiški župan Ivan Jordan se na naše telefonske klice ni odzval, medtem ko se nova predsednica krajevne skupnosti Barbara Štrekelj o tem ni želela izreči, dokler ne bo o zadevi razpravljal in odločil svet krajevne skupnosti.
Rešitev parkirišča in obvoznica
Direktor LPP Peter Horvat je povedal, da kljub zgrajenemu avtocestnemu priključku v Šmarju - Sapu njihovi vozniki avtobusov na progah 3 in 3B ne opažajo manj prometa, zato se zavzema, da bi imel javni avtobusni promet na bodoči štiripasovnici rezerviran rumeni vozni pas. Po njegovem bo promet po Dolenjski cesti nemoteno stekel šele takrat, ko bodo zgrajena javna parkirišča (P+R), ljudje pa bodo osebna vozila zamenjali z javnim potniškim prometom.
Škofljiška občina se duši v prometu, a nič ne kaže, da bo zožena štiripasovnica kmalu v gradnji. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Nejevoljen zaradi cincanja države pri urejanju dolenjske prometnice je tudi ižanski župan Janez Cimperman, saj je Ig prav tako preobremenjen s pločevino. Podprl je odločitev Darsa, ki je lani odprl avtocestni priključek v Šmarju - Sapu, in hkrati meni, da bi bilo morda prav, da se zgradi tudi zožena štiripasovnica, vendar opozarja, da to ne bo rešilo prometnih zastojev, dokler ne bo zgrajena obvoznica mimo Škofljice in Lavrice, ki bi sicer potekala po Naturi 3000. »Obvoznica naravi ne bi povzročila nobene škode. Škoda se zdaj dela naravi in ljudem, saj dolge kolone stoječih vozil z izpušnimi plini zastrupljajo vse naokrog. Skrajni čas je, da politika udari po mizi in končno že zgradi to škofljiško obvoznico,« je za Delo ogorčeno povedal Cimperman.
