V Dravljah za resnično dostojanstveno staranje
Na Regentovi cesti bo do leta 2020 zrasel dom za starejše z drugačnim, jasnim in inovativnim konceptom
Odpri galerijo
Stanovanjski blok Nobl vila. Foto Tomi Lombar
Na južni strani draveljske Regentove ceste se je sredi oktobra odprlo novo gradbišče. Nobl vili, ki gradi betonski trinadstropni blok, in Modri vili, ki gradi več opečnatih trinadstropnih blokov, ki se jim v novoreku reče vila blok, se je pridružil Dom upokojencev Center, ki bo na zemljišču najbližje centru mesta, takoj za severno obvoznico, zgradil dom za bivanje.
Na razmeroma mokri (barjanski, močvirnati) parceli, kjer je treba biti pozoren na podtalnico, so bili do letošnje jeseni več ali manj obdelani vrtički, zdaj bodo na okoli tri tisoč površinskih metrih, na precej nenavadnem zemljišču, zrasli prostori za uporabnike klasičnega institucionalnega varstva za starejše. To bodo uporabniki, ki so zboleli za demenco, in uporabniki, ki želijo biti doma, z možnostjo institucionalnega varstva v oskrbovanih stanovanjih. Skupaj naj bi bilo v objektu prostora za okoli sedemdeset oseb, pojasnjuje vodja projekta Zlata Marin, namestnica direktorice Doma upokojencev Center, Ljubljana (DUC).
V Ljubljani je zmogljivosti za starejše premalo. Tako čez palec je ocenjeno, da mora kar štiri petine Ljubljančanov svojo priložnost za prijetno starost iskati zunaj mesta. Zato bi potrebovali več takih kompletnih domov po mestu, po različnih četrtnih skupnostih. Zlata Marin ocenjuje, da se bomo s to problematiko ukvarjali toliko časa, dokler kot družba ne bomo razumeli, da bomo vsi jutri starostniki, katerim smo že danes vzeli možnost dostojnega staranja.
Zlati Marin se zdi najpomembnejši programski del, ki bi omogočal, da možgani starostnikov ves čas delajo. Demenca je še vedno premalo znana bolezen, kar lahko svojci preberejo o njej, pa v praksi ne drži povsem. Osebje, ki se v centru ukvarja z dementnimi oskrbovanci, pogosto ugotavlja, da so stvari v življenju čisto drugačne kot na pa pirju. Dom za bivanje na Regentovi ne bo stavba, v kateri bodo osebe z demenco izolirane od družbe, temveč dom, domačija, vpeta v okolje. Njena posebnost je v tem, da celoten sistem temelji na vsebini dela, strukturi uporabnikov – nikakor pa ne na tehnični rešitvi namestitve čim večjega števila starostnikov.
V domu za bivanje bosta dve enoti z enoposteljnimi sobami za 24 uporabnikov, ki so zboleli z demenco, ena enota klasičnega institucionalnega varstva za starejše za dvajset uporabnikov in 15 stanovanj za pare ali za samske prebivalce, v njej pa predvidevajo okoli 23 starostnikov. Seveda bo tudi v dvoposteljnem stanovanju ob višji stanarini lahko bival samo en starostnik.
Zanimanja za stanovanja je ogromno, vendar čakalne vrste nimajo odprte; mogoče je le izraziti namero, ko bo dom dokončan, pa bodo interesente obvestili in povabili na pogovor. Na retorično vprašanje, za koga gradijo, Zlata Marin brez odlašanja odgovori – zase. Smisel življenja je po njenih besedah, da dobro živimo: to je pač želena prihodnost nas vseh.
V oskrbovanih stanovanjih v drugem in tretjem nadstropju bodo nudili popolno oskrbo, stanovalci pa se bodo kljub temu počutili, da so doma, v svojem domu. Cilj je dostojanstveno staranje – tak način dejansko nič ne stane, veliko pa naredi za človeka, tako za starostnike kot za njihove svojce, ki tako vedo, da so ljudje v lepem in varnem okolju, pojasnjuje Zlata Marin. V sklopu doma je predviden tudi izobraževalni center za vse – tako za same starostnike, kot tudi za njihove svojce in za strokovnjake. Pri nas bo to prvi tak dom, način (koncept) pa so razvijali skupaj z ministrstvom.
V DUC so tako obliko doma za bivanje načrtovali, zato so tudi parcelo načrtno iskali; kar je bilo možno, ker so sredstva imeli – nekaj so privarčevali, saj imajo uspešno gospodarsko dejavnost. Pol parcele v Dravljah so nato kupili od Mestne občine Ljubljana (MOL) na javni dražbi, za drugo polovico so bili s prejšnjim lastnikom dogovorjeni, da jo bodo odkupili po isti ceni kot od MOL. Na ministrstvu so nato predstavili svoj projekt – če jim ne bi prisluhnili, bi se dokončanje projekta podaljšalo za dve do tri leta.
Dostop do Doma za bivanje na Regentovi v Ljubljani bo z Regentove ceste. Za vse uporabnike je predvideno ustrezno število parkirnih mest (v garaži in na prostem). V sklopu doma je predvideno veliko zelenih površin, dva notranja atrija pa bosta zagotavljala možnost celoletnih dejavnosti na prostem.
Z gradnjo Doma za bivanje na Regentovi so s pripravo gradbišča in zabijanjem pilotov začeli takoj po 15. oktobru, ko je bila podpisana pogodba z izvajalcem. Vodja projekta Zlata Marin pojasnjuje, da tako sledijo terminskemu planu, ki so ga postavili v letu 2017 s pridobitvijo vseh potrebnih dovoljenj. Z deli naj bi zaključili v dvajsetih mesecih, predvidoma v prvi polovici leta 2020. Vrednost pogodbe z izvajalcem Makro 5 gradnje, d.,o.,o., in partnerjem Tosidos, d.,o.,o., je okrog 7,2 milijona evrov brez DDV. Zaenkrat je ministrstvo obljubilo sofinanciranje v višini okoli tri milijone evrov.n
Na razmeroma mokri (barjanski, močvirnati) parceli, kjer je treba biti pozoren na podtalnico, so bili do letošnje jeseni več ali manj obdelani vrtički, zdaj bodo na okoli tri tisoč površinskih metrih, na precej nenavadnem zemljišču, zrasli prostori za uporabnike klasičnega institucionalnega varstva za starejše. To bodo uporabniki, ki so zboleli za demenco, in uporabniki, ki želijo biti doma, z možnostjo institucionalnega varstva v oskrbovanih stanovanjih. Skupaj naj bi bilo v objektu prostora za okoli sedemdeset oseb, pojasnjuje vodja projekta Zlata Marin, namestnica direktorice Doma upokojencev Center, Ljubljana (DUC).
V Ljubljani je zmogljivosti za starejše premalo. Tako čez palec je ocenjeno, da mora kar štiri petine Ljubljančanov svojo priložnost za prijetno starost iskati zunaj mesta. Zato bi potrebovali več takih kompletnih domov po mestu, po različnih četrtnih skupnostih. Zlata Marin ocenjuje, da se bomo s to problematiko ukvarjali toliko časa, dokler kot družba ne bomo razumeli, da bomo vsi jutri starostniki, katerim smo že danes vzeli možnost dostojnega staranja.
Dementni ne bodo izolirani
Zlati Marin se zdi najpomembnejši programski del, ki bi omogočal, da možgani starostnikov ves čas delajo. Demenca je še vedno premalo znana bolezen, kar lahko svojci preberejo o njej, pa v praksi ne drži povsem. Osebje, ki se v centru ukvarja z dementnimi oskrbovanci, pogosto ugotavlja, da so stvari v življenju čisto drugačne kot na pa pirju. Dom za bivanje na Regentovi ne bo stavba, v kateri bodo osebe z demenco izolirane od družbe, temveč dom, domačija, vpeta v okolje. Njena posebnost je v tem, da celoten sistem temelji na vsebini dela, strukturi uporabnikov – nikakor pa ne na tehnični rešitvi namestitve čim večjega števila starostnikov.
V domu za bivanje bosta dve enoti z enoposteljnimi sobami za 24 uporabnikov, ki so zboleli z demenco, ena enota klasičnega institucionalnega varstva za starejše za dvajset uporabnikov in 15 stanovanj za pare ali za samske prebivalce, v njej pa predvidevajo okoli 23 starostnikov. Seveda bo tudi v dvoposteljnem stanovanju ob višji stanarini lahko bival samo en starostnik.
Zanimanja za stanovanja je ogromno, vendar čakalne vrste nimajo odprte; mogoče je le izraziti namero, ko bo dom dokončan, pa bodo interesente obvestili in povabili na pogovor. Na retorično vprašanje, za koga gradijo, Zlata Marin brez odlašanja odgovori – zase. Smisel življenja je po njenih besedah, da dobro živimo: to je pač želena prihodnost nas vseh.
Izobraževalni center
V oskrbovanih stanovanjih v drugem in tretjem nadstropju bodo nudili popolno oskrbo, stanovalci pa se bodo kljub temu počutili, da so doma, v svojem domu. Cilj je dostojanstveno staranje – tak način dejansko nič ne stane, veliko pa naredi za človeka, tako za starostnike kot za njihove svojce, ki tako vedo, da so ljudje v lepem in varnem okolju, pojasnjuje Zlata Marin. V sklopu doma je predviden tudi izobraževalni center za vse – tako za same starostnike, kot tudi za njihove svojce in za strokovnjake. Pri nas bo to prvi tak dom, način (koncept) pa so razvijali skupaj z ministrstvom.
V DUC so tako obliko doma za bivanje načrtovali, zato so tudi parcelo načrtno iskali; kar je bilo možno, ker so sredstva imeli – nekaj so privarčevali, saj imajo uspešno gospodarsko dejavnost. Pol parcele v Dravljah so nato kupili od Mestne občine Ljubljana (MOL) na javni dražbi, za drugo polovico so bili s prejšnjim lastnikom dogovorjeni, da jo bodo odkupili po isti ceni kot od MOL. Na ministrstvu so nato predstavili svoj projekt – če jim ne bi prisluhnili, bi se dokončanje projekta podaljšalo za dve do tri leta.
Dostop do Doma za bivanje na Regentovi v Ljubljani bo z Regentove ceste. Za vse uporabnike je predvideno ustrezno število parkirnih mest (v garaži in na prostem). V sklopu doma je predvideno veliko zelenih površin, dva notranja atrija pa bosta zagotavljala možnost celoletnih dejavnosti na prostem.
Obljubljeno sofinanciranje
Z gradnjo Doma za bivanje na Regentovi so s pripravo gradbišča in zabijanjem pilotov začeli takoj po 15. oktobru, ko je bila podpisana pogodba z izvajalcem. Vodja projekta Zlata Marin pojasnjuje, da tako sledijo terminskemu planu, ki so ga postavili v letu 2017 s pridobitvijo vseh potrebnih dovoljenj. Z deli naj bi zaključili v dvajsetih mesecih, predvidoma v prvi polovici leta 2020. Vrednost pogodbe z izvajalcem Makro 5 gradnje, d.,o.,o., in partnerjem Tosidos, d.,o.,o., je okrog 7,2 milijona evrov brez DDV. Zaenkrat je ministrstvo obljubilo sofinanciranje v višini okoli tri milijone evrov.n
