V moravški vodi je veliko klora

Župan Milan Balažic napoveduje neodvisno analizo vodovodnega sistema Ples.
Objavljeno
07. februar 2019 06.00
Posodobljeno
07. februar 2019 14.49
V Moravčah imajo poleg neuglednega občinskega središča težave tudi s pitno vodo, ki jo je treba pred uporabo klorirati. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Moravče – Čeprav v javnem komunalnem podjetju (JKP) Prodnik zatrjujejo, da je z vodo iz moravškega vodovodnega sistema Ples vse v redu, tamkajšnji prebivalci pravijo, da je voda preveč klorirana, zato je pogosto ne uporabljajo za pitje. Občinsko vodstvo napoveduje, da bo zadevi prišlo do dna, zato nameravajo naročiti analizo vode pri neodvisni ustanovi.

Vodo iz vrtine Ples, ki oskrbuje 33 naselij v moravški dolini oziroma 3200 ljudi, je zaradi občutljivosti na vplive s površja pred distribucijo v vodovodni sistem treba dezinficirati. V podjetju Prodnik zagotavljajo, da je voda skladna s pravilnikom o pitni vodi in »popolnoma varna za uporabo brez omejitev«.

image
V Moravčah imajo poleg neuglednega občinskega središča težave tudi s pitno vodo, ki jo je treba pred uporabo klorirati. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Toda Moravčani, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da ni tako. »Pogosto se zgodi, da v kad natočim vodo, ki močno zaudarja in potem me kopanje mine. Iz pipe je ne pijem,« je povedala Ana, ki smo jo včeraj zmotili pri jutranji rekreaciji. Njene besede je potrdil Jože Javoršek iz bližnje vasi. Pravi, da klora v vodi že ne bo užival, zato se uporablja ustekleničeno vodo.

image
Vodna vrtina Ples v istoimenskem naselju zraven regionalne ceste Moravče–Zagorje. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Mlada mamica, po izobrazbi zdravnica, je povedala, da voda smrdi po kloru in da nihče ne naredi ničesar, da bi se stanje na njihovem vodovodnem sistemu izboljšalo. Dedek svojemu vnučku raje ponudi vodo iz plastenke, je bolj varna, pravi. To je le nekaj mnenj ogorčenih Moravčanov, ki imajo čezmernega kloriranja vode dovolj.

Zdravstveni inšpektorat: Po dezinfekciji mora ostati v pitni vodi med 0,3 mg/l in 0,5 mg/l prostega klora.
NIJZ v vodovodnem sistemu Ples ni ugotovil neskladnosti s pravilnikom o pitni vodi.


Dežuren krivec Termit


Tamkajšnji župan Milan Balažic je za Delo povedal, da je na območju njihovega vodovodnega sistema Ples precej organskih snovi, ki pronicajo v vodo, da upravljavec vodo klorira bolj, kot je običajno, čeprav naj bi to počeli še zmeraj v dopustnih dozah.

image
Milan Balažic, župan občine Moravče, za težave krivi podjetje Termit. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


»Klor je rakotvoren, zato želimo pridobiti neodvisno analizo vode, ki jo pijemo iz naših zajetij,« je povedal Balažic, ki za glavnega krivca za moravške težave krivi podjetje Termit, ker da so na njihovi deponiji zakopane nevarne snovi.

image
V JKP Prodnik zagotavljajo, da lahko vodo iz pip brez izjem varno uživajo vsi moravški občani. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Drugi vodni vir, ki po njegovih besedah oskrbuje številna gospodinjstva, pa je vodna vrtina Soteska oziroma ČVM1, zraven katere je podjetje Termit izkopalo jamo s površino kvadratnega kilometra, kjer kopljejo kremenčev pesek. Pravi, da je voda tudi iz te vrtine motna in da doslej še ni bila opravljena nobena analiza njene ustreznosti. Aleš Stražar iz podjetja Prodnik pa je povedal, da gre za edini vodni vir, ki ne potrebuje nobene dezinfekcije, torej kloriranja.


Klora manj od dovoljene doze


Na zdravstvenem inšpektoratu je Andreja Mojškrc za Delo povedala, da je bila lani največja izmerjena vrednost prostega klora v laboratorijsko preizkušanih vzorcih pitne vode v okviru notranjega nadzora, ki ga zagotavlja upravljavec, izvaja pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), vsega 0,26 miligrama na liter vode (mg/l). V slovenski zakonodaji ni določene mejne vrednosti za prosti klor v pitni vodi.

image
V neposredni bližini peskokopa je vodna vrtina Soteska oziroma ČVM1, ki je bila sofinancirana tudi z evropskim denarjem. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je za to področje pripravil strokovne smernice, ki določajo, da mora po dezinfekciji ostati v pitni vodi med 0,3 mg/l in 0,5 mg/l prostega klora, lahko pa tudi manj, če upravljalec zagotavlja stalno mikrobiološko skladnost pitne vode. V skladu s temi strokovnimi smernicami se v primerih, ko ima pitna voda vonj po kloru, to ne obravnava kot neskladnost.

image
V moravški občini ljudje pijejo klorirano vodo, saj bi bila brez dezinfekcije neužitna. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


»Vrednosti prostega klora v vodooskrbnem sistemu v Moravčah so celo nižje od priporočenih,« je povedala Mojškrčeva. Iz NIJZ so sporočili, da pri pregledu rezultatov monitoringa pitne vode v obdobju 2014–2019 na oskrbovalnem območju Ples–Moravče–Drtija niso ugotovili neskladnosti s pravilnikom o pitni vodi. »V odvzetih vzorcih niso bili prisotni indikatorji fekalne onesnaženosti, ravno tako ni bilo ugotovljenih preseženih vrednosti kemičnih parametrov,« je za Delo povedal Samo Belavič Pučnik iz NIJZ.