Vevčani odločno proti novi coni ob Zaloški
S peticijo proti umestitvi Lidlovega logističnega centra zbrali že dvesto podpisov. Bojijo se zlasti tovornjakov in dodatnega hrupa.
Odpri galerijo
Infografika: Delo
Ljubljana – Krajani Zgornjega Kašlja, Klemenove, Močilnikarjeve, Ulice Minke Bobnar in Kašeljske ceste so zbrali kar 193 podpisov proti načrtovani umestitvi Lidlovega logistično-distribucijskega centra med ranžirno postajo Zalog in Zaloško cesto. Proti gradnji velestavbe, v katero bi vsakodnevno prihajalo štiristo tovornjakov, so se pripravljeni bojevati z vsemi sredstvi.
Pripombe na dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za to območje je v imenu krajanov na mestni oddelek za urejanje prostora poslala meščanka iz Klemenove ulice. Prav tako pa mestnim svetnikom, varuhu človekovih pravic in okoljski organizaciji Alpe Adria Green.
Občini očita, da je neposredno prizadetim krajanom šele 11. aprila javno predstavila osnutek OPPN in prvič razkrila, da naj bi tam zgradili velikanski Lidlov center. Še bolj pa so bili razočarani, ker jim občina ni predstavila študije o vplivih hrupa, ki naj bi se močno povečal zaradi vsakodnevnih prihodov in odhodov tovornjakov. Kasneje jih je razjezila, saj študije ni bilo med dokumenti na sedežu oddelka za urejanje prostora, niti jim je ni poslala, čeprav je to obljubila. Hkrati pa je od občanov zahtevala, da pripombe na »Lidlovo« gospodarsko cono pisno posredujejo do 30. aprila.
Ravnanje MOL je Zormanova označila za neskladno s pravico javnosti do obveščenosti in po vsem sodeč namenjeno temu, da se zmanjša učinkovitost odziva krajanov na načrte, ki jih zadevajo in grobo posegajo v njihovo bivalno okolje. In dodala, da so »ignoriranja občinskega urbanizma v korist parcialnim interesom v tem delu mesta že vajeni«. Tako so jim kljub pritožbam in nasprotovanju v bližino hiš umestili velika Petrolova skladišča nafte in drugih nevarnih snovi, ki da so tempirana ekološka in požarna bomba. Že zdaj jih vsak dan onesnažujejo z bencinskimi hlapi, ponoči pa še z močno svetlobo.
Krajani Zgornjega Kašlja, Kapne vasi, Polja in Zaloga, pravi Zormanova, so že v letih 2008 in 2010 povedali, da nove gospodarske cone ob Zaloški cesti nočejo. Ker se je v zadnjih šestih mesecih zaradi dodatnih industrijskih dejavnosti, ki so jih preselili iz središča mesta, močno povečal zlasti nočni hrup z železniške postaje, zaščitni ukrepi, kot so protihrupne ograje in okna, pa niso bili izvedeni, dodaten hrup zanje ni sprejemljiv. Podpisniki ne razumejo, zakaj naj bi v neposredni bližini neizkoriščene industrijske cone v Zalogu postavljali novo industrijsko (gospodarsko) cono, kjer so kmetijska zemljišča in zaščiten gozd. To je po njihovem v nasprotju z nazivom Ljubljane, zelene prestolnice Evrope.
Sprašujejo se, zakaj uničevati plodno zemljo in gozd. Nadalje so prepričani, da noben investitor, še manj pa občina, ni sposoben zagotoviti takih omilitvenih ukrepov, da se vsakodnevni hrup in onesnaževanje štiristo tovornjakov, ki bi vozili v Lidlov center, ne bi moteče širila v okoliška naselja. Ali da bi bil kdo sposoben preprečiti vožnjo tovornjakom, ki bi kljub prepovedi vozili po Zaloški cesti mimo dveh šol, novega vrtca, hiš in blokov.
Krajani pričakujejo, da bo občina ščitila predvsem interese prebivalcev, ne »brutalnih interesov industrije«. Ob javni predstavitvi OPPN pa so dobili občutek, da namerava zaščititi predvsem interes investitorja, podjetja Bolt. Zato zahtevajo, da MOL s krajani začne konstruktiven dialog o tem, kaj naj bi se zgodilo na tem območju, da skupaj iščejo rešitve in da postanejo stranke v postopku. Ker v OPPN piše, da je obvezna priprava variantnih rešitev, teh pa niso predložili, je zanje postopek nezakonit in neveljaven. Zato hočejo, da se ponovi, pri čemer naj se predstavijo tako variantne rešitve kot primerjalne študije. Zatem nasprotujejo dvigu največjega objekta z 20 na 25 metrov, saj po veljavnih usmeritvah za izdelavo posameznih OPPN ti ne smejo presegati 20 metrov.
Med drugim zahtevajo še protihrupno zaščito ob Zaloški vzdolž celotne cone. Zagotovili bi jo s stometrskim zelenim pasom, ki bi ga morali pogozditi morebitni investitorji. Iz območja zazidave bi umaknili tudi manjša objekta v varovalnem pasu Petrola, namesto njiju pa zasadili varovalni gozd. Lidlu bi morala občina naložiti, da pripravi študijo predvidenega povečanja tovornega prometa glede na strategijo širitve poslovalnic (slišali so namreč, da naj bi v nekaj letih njihovo število podvojil). Če bi bil OPPN vseeno sprejet, pa naj bi občina zagotovila, da bodo pred gradnjo postavili protihrupne ograje ob južni strani Zaloške, od krožišča za Vevče do avtobusne postaje pri Petrolu. In od investitorja zahtevala, da krajanom plača montažo trislojnih protihrupnih oken in izboljšavo fasad s protihrupno tehnologijo, kjer je to tehnično mogoče. Zahtevajo, da MOL opredeli, da gradnja gospodarskih objektov na tem območju ni mogoča, dokler ne bo v celoti zgrajena in urejena Industrijska cesta v Zalogu ter povezana z Zaloško. Ali pa naj sprejetje OPPN preloži na obdobje, ko bo povezovalna cesta v Zalogu zgrajena.
S stališči krajanov smo seznanili tudi vodstvo trgovskega podjetja Lidl Slovenija. Odgovorili so le, da je Lidl zainteresiran za uresničitev načrtovanega logistično-distribucijskega projekta. Ker pa še niso lastniki zemljišča in »v tej smeri ni bila podpisana še nobena pogodba, nam podrobnejših informacij in komentarjev še ne morejo dajati«. Razkrili pa so, da je projekt na ravni idejnega koncepta in da bodo o njem več povedali v bližnji prihodnosti – če bodo postali investitorji na opisanem območju.
Pripombe na dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za to območje je v imenu krajanov na mestni oddelek za urejanje prostora poslala meščanka iz Klemenove ulice. Prav tako pa mestnim svetnikom, varuhu človekovih pravic in okoljski organizaciji Alpe Adria Green.
Očitki
Občini očita, da je neposredno prizadetim krajanom šele 11. aprila javno predstavila osnutek OPPN in prvič razkrila, da naj bi tam zgradili velikanski Lidlov center. Še bolj pa so bili razočarani, ker jim občina ni predstavila študije o vplivih hrupa, ki naj bi se močno povečal zaradi vsakodnevnih prihodov in odhodov tovornjakov. Kasneje jih je razjezila, saj študije ni bilo med dokumenti na sedežu oddelka za urejanje prostora, niti jim je ni poslala, čeprav je to obljubila. Hkrati pa je od občanov zahtevala, da pripombe na »Lidlovo« gospodarsko cono pisno posredujejo do 30. aprila.
Ravnanje MOL je Zormanova označila za neskladno s pravico javnosti do obveščenosti in po vsem sodeč namenjeno temu, da se zmanjša učinkovitost odziva krajanov na načrte, ki jih zadevajo in grobo posegajo v njihovo bivalno okolje. In dodala, da so »ignoriranja občinskega urbanizma v korist parcialnim interesom v tem delu mesta že vajeni«. Tako so jim kljub pritožbam in nasprotovanju v bližino hiš umestili velika Petrolova skladišča nafte in drugih nevarnih snovi, ki da so tempirana ekološka in požarna bomba. Že zdaj jih vsak dan onesnažujejo z bencinskimi hlapi, ponoči pa še z močno svetlobo.
Največji težavi
hrup in tovornjaki
Krajani Zgornjega Kašlja, Kapne vasi, Polja in Zaloga, pravi Zormanova, so že v letih 2008 in 2010 povedali, da nove gospodarske cone ob Zaloški cesti nočejo. Ker se je v zadnjih šestih mesecih zaradi dodatnih industrijskih dejavnosti, ki so jih preselili iz središča mesta, močno povečal zlasti nočni hrup z železniške postaje, zaščitni ukrepi, kot so protihrupne ograje in okna, pa niso bili izvedeni, dodaten hrup zanje ni sprejemljiv. Podpisniki ne razumejo, zakaj naj bi v neposredni bližini neizkoriščene industrijske cone v Zalogu postavljali novo industrijsko (gospodarsko) cono, kjer so kmetijska zemljišča in zaščiten gozd. To je po njihovem v nasprotju z nazivom Ljubljane, zelene prestolnice Evrope.
Sprašujejo se, zakaj uničevati plodno zemljo in gozd. Nadalje so prepričani, da noben investitor, še manj pa občina, ni sposoben zagotoviti takih omilitvenih ukrepov, da se vsakodnevni hrup in onesnaževanje štiristo tovornjakov, ki bi vozili v Lidlov center, ne bi moteče širila v okoliška naselja. Ali da bi bil kdo sposoben preprečiti vožnjo tovornjakom, ki bi kljub prepovedi vozili po Zaloški cesti mimo dveh šol, novega vrtca, hiš in blokov.
Zahteve krajanov
Krajani pričakujejo, da bo občina ščitila predvsem interese prebivalcev, ne »brutalnih interesov industrije«. Ob javni predstavitvi OPPN pa so dobili občutek, da namerava zaščititi predvsem interes investitorja, podjetja Bolt. Zato zahtevajo, da MOL s krajani začne konstruktiven dialog o tem, kaj naj bi se zgodilo na tem območju, da skupaj iščejo rešitve in da postanejo stranke v postopku. Ker v OPPN piše, da je obvezna priprava variantnih rešitev, teh pa niso predložili, je zanje postopek nezakonit in neveljaven. Zato hočejo, da se ponovi, pri čemer naj se predstavijo tako variantne rešitve kot primerjalne študije. Zatem nasprotujejo dvigu največjega objekta z 20 na 25 metrov, saj po veljavnih usmeritvah za izdelavo posameznih OPPN ti ne smejo presegati 20 metrov.
Med drugim zahtevajo še protihrupno zaščito ob Zaloški vzdolž celotne cone. Zagotovili bi jo s stometrskim zelenim pasom, ki bi ga morali pogozditi morebitni investitorji. Iz območja zazidave bi umaknili tudi manjša objekta v varovalnem pasu Petrola, namesto njiju pa zasadili varovalni gozd. Lidlu bi morala občina naložiti, da pripravi študijo predvidenega povečanja tovornega prometa glede na strategijo širitve poslovalnic (slišali so namreč, da naj bi v nekaj letih njihovo število podvojil). Če bi bil OPPN vseeno sprejet, pa naj bi občina zagotovila, da bodo pred gradnjo postavili protihrupne ograje ob južni strani Zaloške, od krožišča za Vevče do avtobusne postaje pri Petrolu. In od investitorja zahtevala, da krajanom plača montažo trislojnih protihrupnih oken in izboljšavo fasad s protihrupno tehnologijo, kjer je to tehnično mogoče. Zahtevajo, da MOL opredeli, da gradnja gospodarskih objektov na tem območju ni mogoča, dokler ne bo v celoti zgrajena in urejena Industrijska cesta v Zalogu ter povezana z Zaloško. Ali pa naj sprejetje OPPN preloži na obdobje, ko bo povezovalna cesta v Zalogu zgrajena.
Lidlov odgovor
S stališči krajanov smo seznanili tudi vodstvo trgovskega podjetja Lidl Slovenija. Odgovorili so le, da je Lidl zainteresiran za uresničitev načrtovanega logistično-distribucijskega projekta. Ker pa še niso lastniki zemljišča in »v tej smeri ni bila podpisana še nobena pogodba, nam podrobnejših informacij in komentarjev še ne morejo dajati«. Razkrili pa so, da je projekt na ravni idejnega koncepta in da bodo o njem več povedali v bližnji prihodnosti – če bodo postali investitorji na opisanem območju.
Alternativni predlogNasprotniki OPPN so občini predlagali, naj gospodarsko cono raje prekategorizira v športno-rekreacijsko. Približno 20 hektarov bi namenili gradnji kompleksov, s katerimi bi izboljšali življenje tamkajšnjim prebivalcem. Eden takih bi lahko bil kopališki center s spremljajočimi dejavnostmi, kakršnega so nekoč imeli okoli davno zaprtega in podrtega zunanjega kopališča v Vevčah.
