Vzdrževalci naj ukrepajo, ne le evidentirajo

Ljubljančane najbolj motijo ropotajoči kanalizacijski pokrovi in slabo vzdrževane javne površine
Fotografija: Slabo vzdrževani pločniki in kolesarske steze ob Zaloški cesti so polni luž in razpok, iz obcestnih požiralnikov pa raste trava. FOTO: Janez Petkovšek
Odpri galerijo
Slabo vzdrževani pločniki in kolesarske steze ob Zaloški cesti so polni luž in razpok, iz obcestnih požiralnikov pa raste trava. FOTO: Janez Petkovšek

Ljubljana – »Vsak dan dobivate nove pritožbe različnih občanov iz različnih delov MOL zaradi slabe izvedbe novih del na javnih površinah (asfalt, rešetke, pokrovi, robniki ...). In vi pravite, da je vse okej in da nadzor deluje. Vaše mnenje proti dejanskemu stanju na terenu.«

To je le eno od mnenj, ki jih lahko Ljubljančani preberejo na Pobudah meščanov, govorijo pa o tem, da vzdrževanje ni na ravni, kakršno pričakujejo od izbranih izvajalcev obvezne gospodarske službe vzdrževanja občinskih cest. Kot je razvidno iz odgovorjenih pobud za meseca junij in julij, meščane najbolj »živcirajo« ropotajoči kanalizacijski pokrovi, velike luže na cestah, pločnikih in kolesarskih stezah, luknje in posedki na javnih površinah, uničene vozne površine, zamašeni obcestni odtoki, neobrezano grmovje, ki se razrašča čez kolesarske steze ...
Slabo vzdrževani pločniki in kolesarske steze ob Samovi ulici so v »zelenju«. FOTO: Janez Petkovšek
Slabo vzdrževani pločniki in kolesarske steze ob Samovi ulici so v »zelenju«. FOTO: Janez Petkovšek


Hrup najbolj moteč


Med pobudami izstopa tista z naslovom Ali bo v Vo-Ki ali Molu kdo odgovarjal?. Bežigrajčan je 4. julija zapisal: »Vse več je pritožb o ropotajočih pokrovih kanalov in rešetk na cestah. In to na na novo prenovljenih ali zgrajenih cestah! Ali hrup povzroča pokrov oziroma rešetka zaradi premikanja ali pa je izvedba vgradnje slaba in nastane čezmeren hrup ob tem, ko vozilo pokrov ali rešetko prevozi. Če je to vse dovoljeno in izvedeno po projektih in standardih, so očitno ti slabi. Ali pa nekdo ne opravlja svojega dela in nabavlja zanič blago ali dopusti izvajalcu, da ga slabo vgradi. Kaj pravi župan? Ukrep?«

Odgovor oddelka za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP), objavljen 10. julija, je precej zgovoren: »Skladno z zakonom o graditvi objektov na gradbiščih MOL kot investitorji oziroma naročniki vedno zagotavljamo gradbeni nadzor. Prav tako delo na gradbiščih redno spremljajo vodja pristojnega oddelka in drugi sodelavci MOL, ki skrbijo za posamezni projekt. Kot je znano, gradbišča pogosto obišče tudi župan osebno.«

Meščan s Hradeckega ulice 4 pa je 21. junija poslal dopis s točkami, kjer na pred kratkim prenovljeni cesti ropotajo rešetke. Zapisal je: »Ker sem opravil delo namesto vas, bom pa še predlagal rešitve. Prepovedati izvajalcu KPL vgrajevati škart robo, tem dobaviteljem prepovedati dobavljati MOL, zamenjati nadzornike, takoj sanirati ropot na stroške izvajalca in ga finančno kaznovati, v prihodnje nadzirati, kaj se dela po Ljubljani. Ne se norčevati iz občanov, naj delajo namesto njih.«

Vo-Ka je odgovorila, da so se pri obnovi Hradeckega ceste poleg kanalizacije in vodovoda (naročnik Vo-Ka, izvajalec KPL) obnavljali tudi plinovod (naročnik Energetika, izvajalec Prenova-Gradbenik), elektroomrežje (naročnik Elektro, izvajalec Teleg M) in TK-omrežje (naročnik Telekom, izvajalec KPL). In da so njihovi pregledniki preverili pokrove na infrastrukturi, ki jo upravlja Vo-Ka, v zvezi z ropotanjem drugih kap in pokrovov pa da so obvestili pristojne upravljavce. Obljubili so še, da bo izvajalec saniral napake na svoje stroške, ukrepali pa da bodo tudi pri svojih preglednikih.


Stari grehi


Na pobudah je tudi veliko prošenj, naj jih vzdrževalci končno uslišijo. Eden od Šiškarjev je zapisal, da je v križišču ob vstopu v Korotansko ulico že več let udrto cestišče, da vsa vozila hudo premetava in onemogoča varno zavijanje, izpraznitev križišča, ustavitev pred prehodom za pešce in da to uničuje vozila. A OGDP mu samo odgovarja, da so »zadevo evidentirali in jo posredovali vzdrževalcu v pregled in strokovno oceno. Glede na njihovo strokovno mnenje bo zadeva nadalje obravnavana.« Ta najpogostejši odgovor je drugi meščan komentiral z naslovom A se norčujete. In dodal, da »pobudniki prilagajo fotografije totalnega razsula cest in drugih problematičnih točk, dobivajo pa samo generiran odgovor«. Meni, da je dovolj norčevanja, in zahteva, naj začnejo delati. Odgovorili so mu, da so odgovori korektni, ne pa generirani. Hkrati so ga povabili, naj se z županom pogovori osebno.
Po mestu pa je več udarnih jam in poškodovanih kanalizacijskih pokrovov na kolesarskih stezah, ki pa jih niso nemudoma sanirali, temveč le »zavarovali« s samostoječimi znaki.


Zaraščeni požiralniki

Plevel, ki raste iz obcestnega požiralnika, ponekod sega že pol metra visoko. FOTO: Janez Petkovšek
Plevel, ki raste iz obcestnega požiralnika, ponekod sega že pol metra visoko. FOTO: Janez Petkovšek

Posebna zgodba pa so cestni požiralniki. Vo-Ka jih ima v Ljubljani evidentiranih 27.127, vendar so slabo vzdrževani. Vzdolž Dunajske (zlasti v Črnučah), Zaloške (najhuje je okoli Fužin in pred Zalogom), Slovenčeve (meščan je naštel 15 odtokov za meteorne vode), Samove in številnih drugih ljubljanskih cest smo opazili, da iz obcestnih vtokov raste trava oziroma so zamašeni z listjem. Zato ob vsakem nalivu ne požirajo vode in nastajajo luže, ki so za avtomobiliste nevarne zaradi akvaplaninga, pešci in kolesarji pa tvegajo, da jih poškropijo ali zapeljejo v potopljeno jamo. Zato bi bilo nujno, da se na teren odpravijo ekipe delavcev in jih očistijo ročno, saj strojno pometanje ne zaleže. Več sto jih je tudi uničenih ali napokanih zaradi vozil, ki so zapeljala čez robnik na mestu vtoka.
Marsikje pa voda ne more odteči zaradi globokih kolesnic, nastalih zaradi težkih tovornih vozil in avtobusov (Šmartinska cesta pred obvoznico v smeri Domžal, Celovška od Tivolija do Drenikove). V primeru zadnje, ko je pobudnik vprašal, čez koliko desetletij nameravajo to urediti, so odgovorili le, da so pobudo evidentirali in jo uvrstili na seznam sanacij.

Komentarji: