»Za zidake in beton bi moral biti denar tudi iz Evrope«

Zaradi prostorske stiske imajo v logaški knjižnici knjige zložene tudi v atomskem zaklonišču. Občina računa na pomoč države.

Objavljeno
30. januar 2019 07.00
Posodobljeno
30. januar 2019 07.00
Nova podoba bodočega Narodnega doma z dvema dvoranama in knjižnico z galerijo, kavarno in upravnim delom. Vir Knjižnica Logatec
Logatec, Ljubljana – V prizidku Narodnega doma v Logatcu že vrsto let deluje tudi knjižnica, ki po veljavnih standardih za splošne knjižnice ne premore niti polovice potrebne površine. Oba objekta namerava lokalna skupnost podreti in zgraditi nova, vendar se zatika pri finančnih sredstvih, saj bi bilo treba v občinskem proračunu zagotoviti dobrih sedem milijonov evrov.

Narodni dom ni razglašen za kulturni spomenik, je le vpisan v register nepremične kulturne dediščine in varovan v občinskem prostorskem načrtu.

Narodni dom in knjižnico nameravajo podreti in zgraditi dva nova objekta.
Knjižnica bi morala imeti 1400 kvadratnih metrov, zdajšnja jih ima le 670.
Občina Logatec brez pomoči države naložbe ne bo mogla izpeljati.


Zdaj povsem dotrajani Narodni oziroma nekdanji Sokolski dom, ki protipotresno ni varen, so zgradili leta 1923 in je bil doslej že večkrat dozidan. Skozi zgodovino je bil center kulturnega življenja, leta 1987 pa so dozidali še knjižnico, v kateri je obiskovalcem na voljo skoraj 94.000 enot knjižničnega gradiva, kar sicer ustreza knjižničnim normativom, ne pa tudi prostorskim, saj imajo na voljo le 670 kvadratnih metrov površine in le 473 kvadratnih metrov uporabne površine, čeprav bi za uporabnike knjižnice in glede na število zaposlenih potrebovali dobrih 1400 kvadratnih metrov prostora.

image
»Knjižnica povezuje skupnost,« pravi njen direktor Gregor Erjavec. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Knjige imajo shranjene celo v atomskem zaklonišču, pisarna vodstva knjižnice, v kateri ni prostora niti za fikus, pa meri vsega 13 kvadratnih metrov. Po besedah direktorja knjižnice Gregorja Erjavca bi za nemoteno in kakovostno delo nujno potrebovali tiho čitalnico, računalniško učilnico, prostor za izvajanje otroških kreativnih delavnic in pravljičnih uric ter večnamensko dvorano za predavanja, prireditve, predstavitve novih knjig, za gledališke in glasbene dogodke. Vse našteto bodo z novim objektom tudi dobili, a bo treba najprej zagotoviti finančna sredstva v občinskem proračunu.

image
Knjižnica je postala neprimerna zaradi prostorske stiske, dotrajane strehe in vlage. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


»Knjižnice že dolgo niso več samo kulturno-izobraževalne ustanove in izposojevalnice knjig, temveč imajo zelo veliko vlogo v premagovanju socialne neenakosti in izključenosti. Knjižnica je prostor, ki povezuje člane socialne skupnosti in za njih skrbi. Konkretno naša knjižnica sodeluje z lokalnimi društvi in organizacijami, pripravlja bralne ure v domu za starejše občane, organizira srečevanja občanov pri predstavitvah domoznanske tematike, pripravlja delavnice in predavanja o zdravem in ekološkem načinu življenja,« je povedal Erjavec, ki pričakuje začetek gradnje nove knjižnice v prihodnjem letu, saj so izdelani vsi prostorski in urbanistični načrti ter pridobljeno gradbeno dovoljenje za ureditev narodnega doma in knjižnice. Dodaja, da dokler finančna konstrukcija ni povsem zagotovljena, z gradnjo ni smiselno začeti. Pričakuje finančno pomoč kulturnega ministrstva in državnih skladov za razvoj, saj občina takega projekta ni sposobna izpeljati povsem sama.


Evropski denar pa leži neporabljen


»Mi bi radi pridobili državni denar in finančna sredstva tudi iz evropskega kohezijskega sklada. Vendar pravijo, da za zidake in za beton tega denarja ni, zato se bomo v kratkem srečali s predstavniki pristojnega ministrstva, da nam priskočijo na pomoč, saj pravijo, da imamo v Bruslju 2,5 milijarde evrov neporabljenega denarja. Majhen delček tega bi nam še kako prišel prav. Pri črpanju evropskega denarja bo treba nekaj spremeniti, saj se s pomanjkanjem finančnih sredstev za tovrstne naložbe srečujejo številne občine,« je za Delo povedal logaški župan Berto Menard, ki mu v tem mandatnem obdobju ne bo ravno lahko, saj tudi Osnovno šolo 8 talcev pesti hudo pomanjkanje prostorov.

image
Urejena knjižnica s prijaznim osebjem, ki pa jo pesti veliko pomanjkanje prostorov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Na ministrstvu za kulturo so povedali, da se je v tem programskem obdobju evropske kohezijske politike vlaganje v infrastrukturo močno omejilo v primerjavi z vlaganji v človeške vire, kar je splošen trend in usmeritev evropske komisije pri izvajanju predmetne naložbene politike. Zato se obnova kulturne dediščine iz naslova evropskih strukturnih in investicijskih skladov v Sloveniji izvaja v okviru prednostne naložbe Varovanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami, je na kulturnem ministrstvu za Delo pojasnila Lavra Černigoj Blažko. Na ta način Slovenija spodbuja vlaganje v prenovo in oživljanje objektov kulturne dediščine in javnokulturne infrastrukture v zavarovanih območjih in območjih Natura 2000 ter v učinkovit in celovit prostorski razvoj, ki bo podpiral izboljševanje konkurenčnosti podjetij, kakovost bivanja in grajenega okolja ter povečal intenzivnost prenove in oživljanja obstoječih objektov pred novogradnjo.

image
Nova podoba bodočega Narodnega doma z dvema dvoranama in knjižnico z galerijo, kavarno in upravnim delom. Vir Knjižnica Logatec


»Ključni pogoj za upravičenost financiranja je bila predhodna vključenost projektov v program upravljanja območij Natura 2000, zato v tem programskem obdobju za obnovo javnokulturne infrastrukture v lasti občin, ki niso v programu Nature 2000, ni na voljo tovrstnih sredstev,« je povedala Černigoj Blažkova.