Že šesto leto se pred Metalko pleše kot na Kubi

Ljubljana – »Uf, danes pa spet salsa, ti povem, tam je polno milfic,« je poln pričakovanja dejal kolega, ki že nekaj let poplesava ob zvokih salse na ploščadi nad podhodom Ajdovščina. V kavarni Plato so se namreč odločili večere popestriti s plesom.

Zvoki kubanskih ritmov, ki se ob četrtkih zvečer širijo čez Slovensko cesto vse do Parka slovenske reformacije in še dlje, so seveda prišli tudi do naših ušes.

Čas je torej bil, da preverimo, kaj za vraga se dogaja tam pri Metalki, nad pohodom Ajdovščina, na pragu kavarne Plato in pod budnim očesom Nebotičnika. S pogledom smo ošvrknili plesne čevlje, obuli natikače in šli past radovednost.

Tristo do petsto plesalcev na večer

Miha Končan je glavni krivec za četrtkove večere salse, smo kaj kmalu ugotovili. Leta 2008, ko se je Plato odprl, je bil vodja kavarne, hkrati pa je vodil plesno šolo Salsoteca. Logičen korak je bil, da to dvoje združi, tako da so v središču mesta, tik ob Slovenski cesti, na petsto kilogramih talne obloge, po kateri poplesavajo visoke pete obiskovalk in odločni koraki obiskovalcev, začeli z večeri, ki so do danes presegli vsa pričakovanja.

Na večer se tam vrti med tristo in petsto plesalcev, tako tistih, ki se salse učijo na tečajih, kot onih, ki se želijo brezplačno zabavati ob zvokih s Kube.

In kako na to gledajo okoliški stanovalci? »V resnici je tam 24-urni pas, kar pomeni, da bi lahko potekale zabave vso noč, a vseeno je na začetku na naš naslov prihajalo toliko pritožb, da smo se odločili za kompromis,« razloži Končan.

Danes se tako zunaj poplesava do polnoči, notri pa zabava traja do druge ure zjutraj.

Eno samo veselje v temperamentnem ritmu

Poletni večeri salse, ki so sicer na sporedu tudi v dežju, se že šesto leto zapored začnejo sredi junija, trajajo pa vse do konca septembra. Organizira jih, kot rečeno, kavarna Plato, poleg Salsotece pa je del zgodbe tudi plesna šola Buba.

Med koktajli, rdečimi šminkami, dišečimi parfumi smo se torej sprehodili tudi sami. In med sogovorniki našli Andreja, ki se salse uči šele dva tedna, a je nad dogodkom navdušen: »Če sem se sam spravil na tole plesišče, se lahko prav vsak,« je zatrjeval.

Naj izdamo, da smo opazili, da je med obiskovalci vseeno morda malce več moških kot pa deklet, a to je le težko kakšno posebno presenečenje. Dekleta so namreč res urejena do zadnje podrobnosti, še mi smo jih z veseljem pogledali, le kako jih ne bi moški del obiskovalcev.

»Starost se giblje od 25 do 40 let, čeprav jo sami znižujejo na 35,« se zasmeji Končan. Starejšim tečajnikom, ki sicer vrtijo pete v njihovi plesni šoli, se zdi, da je glasba tam vseeno malce preglasna.

Eno samo veselje je bilo torej na četrtkov večer gledati moške roke, ki so spretno polzele po odprtih ženskih hrbtih, in množico nog, ki so v temperamentnem ritmu poznavalsko brcale vstran. Za trenutek se nam je zazdelo, da gre za neki čisto poseben vzporedni svet, ki se enkrat na teden pojavi v mestu in potem ravno tako hitro, kot je prišel, v zgodnjem petkovem jutru tudi izgine. Kot da se ni nič zgodilo. Vse do naslednjega četrtkovega večera.