Zelena oaza miru na vodi v zeleni prestolnici
Reže med letvami iz sibirskega macesna na obnovljenem pomolu na Koseškem bajerju so večje, kar povečuje trajnost lesa
Odpri galerijo
V najhujši pripeki je kljub bližini vode prevroče za sončenje FOTO: Aleš Stergar
Vroče avgustovsko petkovo popoldne je v Kosezah, med atrijskimi hišami, v blokovskem naselju Mostec, celo med koseškimi terasastimi bloki in onimi v Zgornji Šiški ter onstran obvoznice v Dravljah spokojno. Zaradi vročine ali odsotnih dopustnikov in vikendašev. Tudi na obnovljeni leseni pomol na Koseškem bajerju prihajajo šele prvi obiskovalci.
Dotrajana stara ploščad je bila ograjena od lanske jeseni, JP Snaga pa je dela v sklopu rednih vzdrževalnih del v ocenjeni vrednosti štirideset tisočakov končala pred dvema tednoma. Pomol je po obliki nespremenjen, dotrajano leseno prečno podkonstrukcijo so nadomestili s cinkanimi profili, reže med letvami iz sibirskega macesna pa so večje, kar povečuje zračnost in trajnost lesa.
Ob bajerju je fitnes na prostem, tam je lepo urejeno otroško igrišče, dva pitnika, trije lokali. Predsednik in tajnik Turističnega društva Koseze Janez Vovko in Venčeslav Thaler pravita, da bi dogajanje ob bajerju in posebej na pomolu radi poživili s koncerti. Predlani so ob pomolu že organizirali koncert godb na pihala, a je problem elektrika, ki so jo morali povleči kar od gostilne Avšič. MOL so že zaprosili za električni priključek, morda potopni stebriček. Lani so ob poimenovanju Parka Gustava Töniesa pripravili prireditev švedsko-slovenskega prijateljstva na prostem, ob bajerju, letos ni šlo, zato je bila v šoli.
V Kosezah, ki so del (največje ljubljanske) četrtne skupnosti Šiška, živi okrog 10.000 ljudi, na njihovo območje pa gravitira še 20.000 do 25.000 ljudi iz bližnje in daljne okolice. Ne turistično ne druga društva nimajo primernih prostorov za sestajanje, tako da se dobivajo po bifejih, ob večjih sestankih pa jim gre na roko OŠ Koseze. Takšno stanje je seveda moteče, saj se celo članarina pobira po lokalih. Vovko pravi, da so na MOL že naslovili pobudo, da bi šlo več denarja tudi ven iz centra, nenazadnje se kakovost življenja meri po četrtnih skupnostih, kjer pa je sredstev malo.
Čeprav je bil Park Gustava Töniesa poimenovan že lani, ustreznih uličnih tabel še ni. Tudi za prvo slovensko kolesarsko stezo, ki je bila prav po prizadevanju TD Koseze poimenovana Pot pionirske železnice, uličnih tabel še ni. Tudi za najnovejši Park dr. Ángele Piskernik, zahodno od Parka Gustava Töniesa, tabel seveda še ni. Za informativne table o pionirski železnici je poskrbela MOL.
Južno od bajerja je lani zrasla prijetna kavarna – slaščičarna, med njo in bajerjem pa je nekdanji motel Dr. O, ki se je ob pobratenju nekdanje občine Ljubljana Šiška z makedonskimi Kavadarci preimenoval v motel Tikveš, potem pa je postarani objekt propadal, zrasel je nov objekt, ki pa že leta ni dokončan in dejansko kazi okolje. Čeprav se v njem občasno nekaj dela.
Problem je slepa cesta, ki z južne strani vodi do bajerja. Nujno bi bilo treba rešiti problem obračanja –- nedavno se je verjetno z zastarelo navigacijsko napravo tam znašel tujec s prikolico. V gozdu vzhodno od ceste je predvideno parkirišče, s čimer bi rešili tudi problem za obiskovalce Mosteca, ki sedaj parkirajo na »prepovedanih« površinah ob obeh dostopnih cestah.
Za Koseški bajer, ki je z vodo napolnjen nekdanji glinokop – tam so bile nekoč opekarne – je najprej skrbela KS Koseze. Ko so želeli ustanoviti ribiško društvo, so bili zavrnjeni, češ da nimajo svoje vodne površine. Bajer namreč po sklepu nekdanje sosednje občine Ljubljana Vič - Rudnik že desetletja upravlja Ribiško društvo Dolomiti.
Na Koseškem bajerju se križajo interesi obiskovalcev, ribičev, modelarjev – ter labodov in rac. V TD Koseze ocenjujejo, da je ribolov z različnih vidikov problematičen. Avtohtonih rib v bajerju, ki je nastal bolj ali manj sporadično, ni. Vanj vlagajo krape. Tudi številne želve niso avtohtone, vložili so jih brezbrižni lastniki.
Prejšnja leta je bila labodja družina vedno manjša atrakcija za številne obiskovalce. Lani je labodji samec poginil, samica je letos dočakala novega samca in izvalili so se trije mladiči, ki pa so v desetih dneh drug za drugem izginili, tako da labodji par sedaj izgubljeno tava naokrog. Saj je prejšnja leta kakšen mladič tudi izginil, da bi pa v nekaj dneh izginili vsi, se pa še ni zgodilo, pravi Thaler.
V TD upajo, da bodo v Snagi, ki je novi upravljavec Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, razmišljali o sobivanju. In predvsem nadzoru različnih dejavnosti. Mimogrede: z odlokom MOL je ena od prepovedanih dejavnosti hranjenje živali.
TD Koseze se financira iz članarine, del denarja pa dobijo od pobrane turistične takse. Vendar je tega denarja tudi nominalno vedno manj. Kar ni povsem razumljivo, saj je turistov v Ljubljani vedno več. Veliko pa je tudi lokalnega turizma, saj je koseška okolica zelena oaza sredi zelene prestolnice Evrope.
Na koseških travnikih so bile pozimi pred desetletji vrezane prve ljubljanske tekaške proge, za kar so bili zaslužni še v nekdanji krajevni skupnosti Koseze in v ŠD Brdo, ko so sprva kar s konji in potem s sanmi vrezovali smučine. Potem je Ljubljana kupila ratrak, ki je bil garažiran v koseškem Agrostroju, kjer so ga tudi upravljali. In najprej potegnili proge v Kosezah. Kadar je snega dovolj, tako kot v prejšnji zimi, pripravijo v TD Koseze Tek ob baklah, kjer v spremljevalnem programu ponudijo brezplačen čaj, pa kuhano vino, kar obiskovalce povsem preseneti, saj niso več vajeni na brezplačna okrepčila.
Tudi ko so delili okrasno cvetje za balkone in vrtove, ki so ga nekaj kupili, nekaj pa dobili pri vrtnarstvu Berlič, je bil odziv enak – saj bi, ampak nimamo denarja s seboj! A da je zastonj, nemogoče!
Dotrajana stara ploščad je bila ograjena od lanske jeseni, JP Snaga pa je dela v sklopu rednih vzdrževalnih del v ocenjeni vrednosti štirideset tisočakov končala pred dvema tednoma. Pomol je po obliki nespremenjen, dotrajano leseno prečno podkonstrukcijo so nadomestili s cinkanimi profili, reže med letvami iz sibirskega macesna pa so večje, kar povečuje zračnost in trajnost lesa.
Ob bajerju je fitnes na prostem, tam je lepo urejeno otroško igrišče, dva pitnika, trije lokali. Predsednik in tajnik Turističnega društva Koseze Janez Vovko in Venčeslav Thaler pravita, da bi dogajanje ob bajerju in posebej na pomolu radi poživili s koncerti. Predlani so ob pomolu že organizirali koncert godb na pihala, a je problem elektrika, ki so jo morali povleči kar od gostilne Avšič. MOL so že zaprosili za električni priključek, morda potopni stebriček. Lani so ob poimenovanju Parka Gustava Töniesa pripravili prireditev švedsko-slovenskega prijateljstva na prostem, ob bajerju, letos ni šlo, zato je bila v šoli.
V Kosezah, ki so del (največje ljubljanske) četrtne skupnosti Šiška, živi okrog 10.000 ljudi, na njihovo območje pa gravitira še 20.000 do 25.000 ljudi iz bližnje in daljne okolice. Ne turistično ne druga društva nimajo primernih prostorov za sestajanje, tako da se dobivajo po bifejih, ob večjih sestankih pa jim gre na roko OŠ Koseze. Takšno stanje je seveda moteče, saj se celo članarina pobira po lokalih. Vovko pravi, da so na MOL že naslovili pobudo, da bi šlo več denarja tudi ven iz centra, nenazadnje se kakovost življenja meri po četrtnih skupnostih, kjer pa je sredstev malo.
Čeprav je bil Park Gustava Töniesa poimenovan že lani, ustreznih uličnih tabel še ni. Tudi za prvo slovensko kolesarsko stezo, ki je bila prav po prizadevanju TD Koseze poimenovana Pot pionirske železnice, uličnih tabel še ni. Tudi za najnovejši Park dr. Ángele Piskernik, zahodno od Parka Gustava Töniesa, tabel seveda še ni. Za informativne table o pionirski železnici je poskrbela MOL.
Problematična slepa cesta
Južno od bajerja je lani zrasla prijetna kavarna – slaščičarna, med njo in bajerjem pa je nekdanji motel Dr. O, ki se je ob pobratenju nekdanje občine Ljubljana Šiška z makedonskimi Kavadarci preimenoval v motel Tikveš, potem pa je postarani objekt propadal, zrasel je nov objekt, ki pa že leta ni dokončan in dejansko kazi okolje. Čeprav se v njem občasno nekaj dela.
Problem je slepa cesta, ki z južne strani vodi do bajerja. Nujno bi bilo treba rešiti problem obračanja –- nedavno se je verjetno z zastarelo navigacijsko napravo tam znašel tujec s prikolico. V gozdu vzhodno od ceste je predvideno parkirišče, s čimer bi rešili tudi problem za obiskovalce Mosteca, ki sedaj parkirajo na »prepovedanih« površinah ob obeh dostopnih cestah.
Za Koseški bajer, ki je z vodo napolnjen nekdanji glinokop – tam so bile nekoč opekarne – je najprej skrbela KS Koseze. Ko so želeli ustanoviti ribiško društvo, so bili zavrnjeni, češ da nimajo svoje vodne površine. Bajer namreč po sklepu nekdanje sosednje občine Ljubljana Vič - Rudnik že desetletja upravlja Ribiško društvo Dolomiti.
Na Koseškem bajerju se križajo interesi obiskovalcev, ribičev, modelarjev – ter labodov in rac. V TD Koseze ocenjujejo, da je ribolov z različnih vidikov problematičen. Avtohtonih rib v bajerju, ki je nastal bolj ali manj sporadično, ni. Vanj vlagajo krape. Tudi številne želve niso avtohtone, vložili so jih brezbrižni lastniki.
Žalosten labodji par
Prejšnja leta je bila labodja družina vedno manjša atrakcija za številne obiskovalce. Lani je labodji samec poginil, samica je letos dočakala novega samca in izvalili so se trije mladiči, ki pa so v desetih dneh drug za drugem izginili, tako da labodji par sedaj izgubljeno tava naokrog. Saj je prejšnja leta kakšen mladič tudi izginil, da bi pa v nekaj dneh izginili vsi, se pa še ni zgodilo, pravi Thaler.
V TD upajo, da bodo v Snagi, ki je novi upravljavec Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, razmišljali o sobivanju. In predvsem nadzoru različnih dejavnosti. Mimogrede: z odlokom MOL je ena od prepovedanih dejavnosti hranjenje živali.
TD Koseze se financira iz članarine, del denarja pa dobijo od pobrane turistične takse. Vendar je tega denarja tudi nominalno vedno manj. Kar ni povsem razumljivo, saj je turistov v Ljubljani vedno več. Veliko pa je tudi lokalnega turizma, saj je koseška okolica zelena oaza sredi zelene prestolnice Evrope.
Na koseških travnikih so bile pozimi pred desetletji vrezane prve ljubljanske tekaške proge, za kar so bili zaslužni še v nekdanji krajevni skupnosti Koseze in v ŠD Brdo, ko so sprva kar s konji in potem s sanmi vrezovali smučine. Potem je Ljubljana kupila ratrak, ki je bil garažiran v koseškem Agrostroju, kjer so ga tudi upravljali. In najprej potegnili proge v Kosezah. Kadar je snega dovolj, tako kot v prejšnji zimi, pripravijo v TD Koseze Tek ob baklah, kjer v spremljevalnem programu ponudijo brezplačen čaj, pa kuhano vino, kar obiskovalce povsem preseneti, saj niso več vajeni na brezplačna okrepčila.
Tudi ko so delili okrasno cvetje za balkone in vrtove, ki so ga nekaj kupili, nekaj pa dobili pri vrtnarstvu Berlič, je bil odziv enak – saj bi, ampak nimamo denarja s seboj! A da je zastonj, nemogoče!
