Zgornji Hotič deli nevarna prometnica

Papirje so začeli pripravljati pred enajstimi leti, a kaže, da projekt še dolgo ne bo končan.
Objavljeno
05. februar 2019 10.00
Posodobljeno
05. februar 2019 10.00
Z domačega dvorišča se je nevarno vključiti v promet. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Litija, Zgornji Hotič – Odsek glavne zasavske ceste skozi Zgornji Hotič je nevaren za vse udeležence v prometu in predvsem za domačine, ki se le s težavo vključijo v promet. Od treh predlaganih različic za obvozno cesto mimo naselja se je kot najprimernejša izkazala varianta 2, ki jo namerava republiška direkcija za infrastrukturo zdaj posredovati vladi v potrditev.

Prometnica skozi Zgornji Hotič je s sedmimi nepreglednimi ovinki speljana med stanovanjskimi hišami, večji del ceste nima pločnika, tudi kolesarske steze ni. Cesta je ozka, nepregledna in zato nevarna.

Obvoznica mimo Zgornjega Hotiča bo pod Kimovčevim klancem, nad podjetjem PGM Hotič.
Obvoznica bo dolga 1300 metrov in bo predvidoma stala 4,4 milijona evrov.
Po glavni zasavski cesti se vozi 8000 motornih vozil na dan.


Cesta ob Savi povezuje kraje v precej utesnjeni dolini in poteka skozi posamezna naselja, ki so se sprva razvila ravno zaradi bližine ceste, nato pa je cesta za njih postala omejujoč, moteč dejavnik. Del te ceste predstavlja tudi odsek med Zgornjim in Spodnjim Hotičem, kjer so objekti na območju Zgornjega Hotiča zgrajeni v neposredni bližini glavne ceste, po kateri se vozi več kot 8000 vseh motornih vozil na dan. Nekateri lastniki stanovanjskih hiš imajo izhode urejene prav na cesto, drugi objekti pa so zaradi večkratnih cestnih preplastitev celo nekoliko nižje od ceste.

image
Pogosto se promet povsem ustavi, ko se na državni cesti srečata dve tovorni vozili. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Vse tri različice trase so bile ovrednotene s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Po prvi različici bi trasa ceste potekala čez naselje, zato bi bilo treba porušiti štiri stanovanjske hiše in gospodarsko poslopje. Tretja različica trase se bistveno ne razlikuje od predlagane trase, le da je namesto klasičnega križišča predvidevala gradnjo krožišča s krajevno cesto, ki pelje proti cerkvi in osnovni šoli. Če bo vlada potrdila varianto 2, bo 1300 metrov obvozne ceste speljane pod Kimovčevim klancem in nad podjetjem PGM Hotič, na cesto proti Litiji pa se bo priključila na križišču s krajevno cesto, ki pelje v središče vasi.

image
Franci Rokavec, župan občine Litija FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Litijski župan Franci Rokavec je za Delo povedal, da je za krajane in tudi za občino najbolj ustrezna varianta 2, vendar pod pogoji, da se predlagano traso optimizira tako, da se jo prestavi čimbolj južno od naselja ob rob obstoječih mej zemljiških parcel.


Cesta (pre)ozka že pred desetletji


Na vprašanje Dela, zakaj državni prostorski načrt (DPN) še ni sprejet, saj se je postopek priprave tega prostorskega dokumenta za hotiško obvoznico začel že pred natanko enajstimi leti, so z Direkcije RS za infrastrukturo odgovorili, da je treba razloge iskati v usklajevanju poteka najprimernejše trase z litijsko občino, spremembi zakonodaje, pomanjkanju finančnih sredstev in zaradi dolgega potrjevanja potrebnih dokumentov. Koliko zemljišč bo treba odkupiti, na direkciji še ne vedo, saj DPN še ni sprejet. Prometnica, ki se pred letom 2022 ne bo začela graditi, naj bi po cenah iz leta 2018 stala 4,4 milijona evra.

image
Z domačega dvorišča se je nevarno vključiti v promet. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Da gre za nerazumljivo dolg postopek umeščanja cestne trase v prostor, so prepričani v Združenju za promet in zveze pri slovenski gospodarski zbornici. Po prepričanju njihovega direktorja Roberta Severja je treba tudi državne ceste graditi in jih obnavljati ter jim povečevati pretočnost, saj so nekatere, med njimi tudi cesta skozi Zgornji Hotič, omejene z največjo dovoljeno osno obremenitvijo, zato imajo podjetja težave s preskrbo.

Zato se v združenju zavzemajo za to, da se čim prej odpravi hotiško ozko cesto grlo. Najbolj znani slovenski avtoprevoznik in nekdanji predsednik sekcije avtoprevoznikov Andrej Klobasa je povedal, da je po tej cesti vozil že pred 40 leti, in da je bila že takrat preozka, saj se dve tovorni vozili nista mogli srečati pri dovoljeni hitrosti 50 kilometrov na uro. »V tej državi se nič ne premakne, dokler se nekaj ne zgodi. Če se bo zgodila huda prometna nesreča, bodo odgovorni hitro staknili glave in sprejeli ta prostorski akt in začeli graditi prepotrebno obvozno cesto,« je pribil Klobasa.