Pomurje še ne bo tako hitro pokrajina

S pobudo župana Kardinarja se pomurske županje in župani strinjajo, a so v glavnem realisti.
Objavljeno
11. februar 2019 12.20
Posodobljeno
11. februar 2019 16.15
Občine na desnem in levem bregu Mure bi imele pokrajino Pomurje. FOTO: Jože Pojbič/Delo 
Murska Sobota – Danes so pomurski župani na redni seji sveta pomurske razvojne regije pod posebno točko dnevnega reda spregovorili tudi o nedavni pobudi župana občine Dobrovnik Marjana Kardinarja, da bi zaradi zamujanja države kar sami ustanovili pokrajino Pomurje z vsemi njenimi ustavnimi pristojnostmi, strukturami in financiranjem.

image
Bo pobuda župana Marjana Kardinarja končno zganila državo na področju regionalizacije? FOTO: Jože Pojbič/Delo


Večina županov je Kardinarjevo pobudo podprla, vendar so ostali realisti, zavedajoč se, da mimo z zakoni in ustavo predvidenih postopkov ne bodo mogli. Zato so ob koncu razprave sprejeli kompromisni sklep: »Svet pomurske razvojne regije daje državi pobudo za ustanovitev pokrajin in podporo začetku postopkov za ustanovitev pokrajine Pomurje.« Svet bo na to temo predlagal tudi sestanek predsedstva Sveta pomurske razvojne regije s pomurskimi poslanci in predstavniki ministrstva za javno upravo. 
 

Pokrajine bi bile enakopraven sogovornik


Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je med razpravo poudaril, da so pokrajine potrebne ne samo zaradi lažjega uresničevanja skupnih nalog in projektov, ki presegajo meje posameznih občin, in zaradi enakomernejšega razvoja posameznih delov države, ampak tudi zato, ker bo Slovenija le tako dobila enakopravne sogovornike sosedom čez mejo. Občina Gornja Radgona namreč meji na Avstrijo in tam se je včasih treba pogovarjati tudi na višjih, a ne na državnih ravneh, saj imajo Avstrijci poleg majhnih občin še okraje in dežele. "Toda pri ustanavljanju pokrajine bo treba upoštevati, da so na desnem bregu Mure Prlekija in Slovenske gorice s sedanjo pomursko upravno mejo prezane na pol. O tem, kako to rešiti, se bomo morali še pogovarjati, razmišljanje o tem, da bi ustanovili pokrajino med Dravo in Muro, pa bi bilo nevarno, ker bi tako obnovili avstroogrsko mejo na Muri in bi Prekmurje spet ostalo nepovezano," je dejal.

Zgodba je že dolga 


Ustanovitev pokrajin je bila še najbližje leta 2008, ko je parlament samo zaradi nesoglasij o številu pokrajin (takrat jih je vlada Janeza Janše predlagala 14) zavrnil zakon o njihovi ustanovitvi. Resno so se z regionalizacijo ukvarjali tudi v vladi Toneta Ropa, a do zakonskega predloga ni prišlo. Vlada Mira Cerarja pa je leta 2015 ocenila, da je projekt regionalizacije predrag in prezahteven.


"Mestna občina Murska Sobota povsem podpira ustanavljanje pokrajine, vendar pa je jasno, da v skladu z zakonodajo vse pokrajine naenkrat ustanovi država, ki določi območja pokrajin, financiranje in drugo," je dejal direktor soboške občinske uprave Srečko Djurov. Pomurci po njegovem lahko dajo pobudo državi za začetek postopkov, če pa hočejo pokazati še malo inovativnosti, lahko državi predlagajo, da začne samo s postopki za ustanovitev Pomurja. 

Župan občine Odranci Ivan Markoja pa za Kardinarjev predlog ne bi glasoval, ker dvomi v to, da bi pokrajine ljudem prinesle kakršnokoli izboljšanje. "Imamo Naturo 2000, imamo krajinski park Goričko in še kaj, toda to ljudi bolj duši kot jim pomaga. Mislim, da lahko skupne projekte uresničujemo tako, kot smo jih do sedaj, le malo več volje nam manjka," je dejal. 
 

Razvojne razlike se še kar povečujejo


"Problem naše države je, da je preveč centralizirana. Prekmurje in Pomurje je zelo daleč od Ljubljane z okolico. Razviti del države tudi še vedno dobiva sorazmerno več denarja kot nerazviti vzhodni del. Na primer občina Lendava skoraj tretjino svojega letnega proračuna namenja za socialne transferje, primerljiva občina iz razvitejšega dela države, ki nima toliko brezposelnih, pa je lahko zato, ker ji ni treba dajati toliko za socialo, v razvojne projekte vložila letno milijon ali milijon in pol več kot lendavska občina. Zato se razvojni razkorak med razvitim in nerazvitim delom države samo še povečuje," je opozoril narodnostni poslanec Ferenc Horvath in podprl pobudo za ustanavljanje regij. "Toda če pogledamo politično stanje v državnem zboru dvomim, da bomo to vprašanje uspeli obravnavati in rešiti v tem mandatu," je dodal. 

Marjan Šarec je za 


Predsednik vlade  Marjan Šarec nam je na prošnjo za komentar pobude iz Pomurja odgovoril takole: "Sam sem mnenja, da bi uvedba pokrajin bila nujna podlaga za hitrejši in čim bolj uravnotežen razvoj Slovenije. Uvedba pokrajin bi tudi zagotavljala, da bi se javne zadeve opravljale uspešneje, bolj učinkovito, skladneje s specifičnimi okoliščinami posameznih območij in tudi ceneje kot na državni ravni. Če se ozrem nazaj, Ustava RS je sicer do junija 2006 ustanovitev pokrajin prepuščala volji takrat še 210 zelo različnih interesov občin po združevanju, a so bili vsi poskusi členitve države na pokrajine žal neuspešni. Leta 2006 so v državnem zboru  praktično soglasno potrdil spremembe ustave, s katerimi se ustanovitev pokrajin nalaga zakonodajalcu. Tako je ustanovitev pokrajin iz mandata v mandat odvisna od politične volje, ki mora biti potrjena z dvotretjinsko večino. Brez te volje dveh tretjin poslancev v  državnem zboru pa pokrajin ne more biti. Kljub temu je verjetno le vprašanje časa, kdaj bodo te vendarle ustanovljene. Zato pozdravljam poziv župana prekmurske občine Dobrovnik, gospoda Marjan Kardinarja. Želel bi si, da je takih pozivov županov še več. Kajti župani so tisti, ki najbolje vedo, kako pomembno je sodelovanje, povezovanje in krepitev odnosov med občinami. In nenazadnje, župani s tem zako nodajalcu dajejo jasen signal, da doseže potrebno soglasje za ustanovitev pokrajin."


Da tudi sama vlada ni prepričana v izvedljivost regionalizacije v tem mandatu, kaže odgovor Ministrstva za javno upravo na Kardinarjevo pobudo. " Za ustanovitev pokrajin je potrebna ustavna večina, ki jo je v novem mandatu treba preveriti," so zapisali potem, ko so opozorili, da pobudo jemljejo zgolj kot simbolno vzpodbudo državi, da naj pokrajine vendarle že ustanovi.