Porabci ohranjajo živo prekmursko dediščino

Borovo gostüvanje v Sakalovcih je tudi del ohranjanja identitete Slovencev na madžarski strani meje

Objavljeno
02. marec 2019 19.18
Posodobljeno
02. marec 2019 19.18
Ženin in nevesta sta se v spremstvu ”staršev” v vas peljala na plohu. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Monošter, Madžarska - Čeprav je kakšno stoletje star prekmurski predpustni običaj borovo gostüvanje od leta 2012 vpisan v register slovenske žive kulturne dediščine, v samem Prekmurju počasi umira. Nazadnje so ga pripravili leta 2017 v Križevcih, pred tem ga ni bilo šest let. V ohranjanju te dediščine, ki je vpisana tudi v madžarski register, so za sedaj bolj vztrajni Slovenci v Porabju. Danes so šegavo predpustno poroko v opomin neporočenim mladim iz vasi pripravili v slovenski vasi Sakalovci.

image
Tudi pozvačin je nepogrešljiv lik prekmurskih in porabskih gostüvanj. FOTO: Jože Pojbič/Delo


Tako porabska kot prekmurska borova gostüvanja imajo isti izvor v gradiščanskem in avstrijsko - štajerskem običaju vlečenja ploha, vendar so se zaradi nekoč skoraj neprodušne meje razvijala nekoliko drugače. Kljub temu je bilo današnje gostüvanje v Sakalovcih zelo podobno tistim, ki izginjajo iz prekmurskih vasi. Razlika je le v tem, da se v Porabju dogajanje ne začne že zjutraj z odhodom v gozd, kot to počnejo v Prekmurju, in tudi podiranje bora oziroma smreke je v porabskih vaseh bolj simbolično, saj ploh, ki ga mladi vlečejo po vasi, pripravijo in okrasijo že prej. 

image
Mlada neporočena dekleta, oblečena kot družice, so skupaj s fanti vlekla ploh. FOTO: Jože Pojbič/Delo


V Porabju na prireditvi uporabijo tudi več siceršnjih ženitvovanjskih običajev kot v Prekmurju, saj povorka najprej gre do hiše ženina in ga vzame medse, nato pa skupaj z ženinom pojdejo še na dom neveste, kjer jim najprej poskušajo podtakniti v nevesto preoblečenega fanta ali starejšo mamico...

image
V spremstvu muzikantov so svatje prišli po nevesto na njen dom. FOTO: Jože Pojbič/Delo


Sicer pa je tako prekmurskim kot porabskim gostüvanjem skupno to, da je v organizacijo in izvedbo prireditve vpletena skoraj cela vas in skoraj vsak ima kakšno vlogo: mladi neporočeni pari vlečejo ploh, v povorki pa so liki cigank, geometer, policaji, gozdarji, lovci, pozvačina, župnika, vragi in drugi, značilni za borovo gostüvanje. Tudi v Sakalovcih je danes sodelovala skoraj vsa vas, nam je v slovenščini dejala županja te vasi Valerija Rogan, za to priložnost našemljena v žandarko. Sicer pa so bili vsi nagovori in obredi danes dvojezični: v arhaični porabski prekmurščini in v madžarščini, saj se organizacije porabskih Slovencev tudi na tak način trudijo za ohranjanje identitete in jezika, ki še posebno med mladimi Slovenci vse hitreje izginja.