Ustavno sodišče zadržalo preimenovanje Titove ceste v Radencih
Odločitev je bila sprejeta v postopku za preizkus pobude o referendumu, na katerem bi odločali o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Ustavno sodišče je zadržalo izvrševanje spremenjenega občinskega odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Radencih do končne odločitve glede pobude o referendumu, na katerem bi v tem zdraviliškem kraju odločali o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije.
Po presoji ustavnega sodišča ni izkazano, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanega občinskega odloka lahko povzročilo občutnejše škodljive posledice, zlasti ob upoštevanju dejstva, da poimenovanje Titova cesta velja že vsaj od leta 1979. Če spremembe ne bi zadržali, pa bi v primeru kasnejše razveljavitve oziroma odprave odloka zaradi morebitne protiustavnosti oziroma nezakonitosti lahko nastali nepotrebni stroški tako za stanovalce kot za občino (plačilo menjave dokumentov, hišnih in uličnih označb ter dela, ki je za to potrebno), piše v sklepu ustavnega sodišča, ki je bil sprejet 1. julija.
Ker so po presoji ustavnega sodišča posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijanega odloka, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči zadržanje izvrševanja izpodbijanega odloka, je sodišče zadržalo izvrševanje odloka do končne odločitve. Sklep je sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema.
Odločitev je bila sprejeta v postopku za preizkus pobude o referendumu, na katerem bi v Radencih odločali o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije. Zadnje je občinski svet sprejel 28. maja, pobudniki referenduma pa so se temu uprli, ker je Titova cesta po njihovem zgodovinsko dejstvo, na kateri so in bodo lahko gradili bodočnost, ter gre po njihovem mnenju za popolnoma nepotrebno provokacijo župana Romana Leljaka.
»Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje odloka, kljub temu, da sem ga po uradni dolžnosti zadržal tudi sam, o postopku pa odloča tudi upravno sodišče. Osebno mi je nerazumno, da je ustavno sodišče preskočilo upravno sodišče. Ali gre pri tem za nezaupanje upravnemu sodišču ali pa dogovor med sodišči, kar bi bila huda kršitev načela pravne zakonitosti,« pa je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča na svoji Facebook strani zapisal Leljak. Pri tem je opozoril, da vse to občini povzroča velike stroške z odvetniki, pravni postopek pa bi lahko trajal leto ali več.
Kot je še zapisal, bo verjetno sprejel odločitev in občinskemu svetu na naslednji seji predlagal, da se odpravi odlok o preimenovanju Titove ceste, hkrati pa predlagal izvedbo referenduma, na katerem bodo odločali o imenu ulice. Referendum bi po Leljakovi oceni izvedli spomladi leta 2021.
»Strošek z referendumom bi bil bistveno manjši kot strošek pravdanja, ob dejstvu, da nimamo zagotovil o pravičnem delovanju pravne države. Čudi, da je sedem ustavnih sodnikov v nasprotju s svojo dosedanjo prakso kljub neizkoriščenju pravnih sredstev prehitelo sodnike Upravnega sodišča in so zaščitili Titovo cesto,« je še zapisal Leljak.
Po presoji ustavnega sodišča ni izkazano, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanega občinskega odloka lahko povzročilo občutnejše škodljive posledice, zlasti ob upoštevanju dejstva, da poimenovanje Titova cesta velja že vsaj od leta 1979. Če spremembe ne bi zadržali, pa bi v primeru kasnejše razveljavitve oziroma odprave odloka zaradi morebitne protiustavnosti oziroma nezakonitosti lahko nastali nepotrebni stroški tako za stanovalce kot za občino (plačilo menjave dokumentov, hišnih in uličnih označb ter dela, ki je za to potrebno), piše v sklepu ustavnega sodišča, ki je bil sprejet 1. julija.
Ker so po presoji ustavnega sodišča posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijanega odloka, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči zadržanje izvrševanja izpodbijanega odloka, je sodišče zadržalo izvrševanje odloka do končne odločitve. Sklep je sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema.
Odločitev je bila sprejeta v postopku za preizkus pobude o referendumu, na katerem bi v Radencih odločali o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije. Zadnje je občinski svet sprejel 28. maja, pobudniki referenduma pa so se temu uprli, ker je Titova cesta po njihovem zgodovinsko dejstvo, na kateri so in bodo lahko gradili bodočnost, ter gre po njihovem mnenju za popolnoma nepotrebno provokacijo župana Romana Leljaka.
Župan Roman Leljak bi predlagal referendum
»Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje odloka, kljub temu, da sem ga po uradni dolžnosti zadržal tudi sam, o postopku pa odloča tudi upravno sodišče. Osebno mi je nerazumno, da je ustavno sodišče preskočilo upravno sodišče. Ali gre pri tem za nezaupanje upravnemu sodišču ali pa dogovor med sodišči, kar bi bila huda kršitev načela pravne zakonitosti,« pa je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča na svoji Facebook strani zapisal Leljak. Pri tem je opozoril, da vse to občini povzroča velike stroške z odvetniki, pravni postopek pa bi lahko trajal leto ali več.
Kot je še zapisal, bo verjetno sprejel odločitev in občinskemu svetu na naslednji seji predlagal, da se odpravi odlok o preimenovanju Titove ceste, hkrati pa predlagal izvedbo referenduma, na katerem bodo odločali o imenu ulice. Referendum bi po Leljakovi oceni izvedli spomladi leta 2021.
»Strošek z referendumom bi bil bistveno manjši kot strošek pravdanja, ob dejstvu, da nimamo zagotovil o pravičnem delovanju pravne države. Čudi, da je sedem ustavnih sodnikov v nasprotju s svojo dosedanjo prakso kljub neizkoriščenju pravnih sredstev prehitelo sodnike Upravnega sodišča in so zaščitili Titovo cesto,« je še zapisal Leljak.
