Izola prodaja občinsko srebrnino (FOTO)

Izola – »Šared je edina banka, ki še dela v Izoli,« je položaj naselja nad ribiškim mestom in z dih jemajočim pogledom na Tržaški zaliv označil nekdanji izolski svetnik in član sveta v KS Korte Edi Grbec. Mislil je seveda na parcele, ki jih prodaja občina in z njimi polni občinski proračun. Šaredini namreč zamerijo občinski upravi, da se tamkajšnjih parcel spomni predvsem, ko nujno potrebuje denar. V kratkem bo občina prisiljena prodati 7 novih parcel - zaradi afere R Mercuri.

Nenavadna zgodba, s katero je mariborsko sodišče spravilo v finančno stisko izolsko občino zaradi domnevne škode, ki naj bi nastala podjetju R Mercuri, je občino Izola prisilila, da išče vire, s katerimi mora rešiti proračun. Najpriročnejša rešitev za občino je, kot običajno, čim prejšnja prodaja premoženja. Zato se je župan odločil, da po najhitrejšem možnem postopku zbere denar, s katerim bodo poravnali nastali dolg. »Vsako leto zamude plačila poviša naš dolg za več kot 100.000 evrov, zato bomo parcele s Šareda prodajali že spomladi,« pravi župan Danilo Markočič, ki si na različne prizadeva zbrati manjkajoča 2 milijona evrov.

Čez dva meseca bodo spet pripravili dražbo parcel v Šaredu nad Izolo. Prodajo je omogočil zazidalni načrt (OPPN), ki so ga sprejeli leta 2014. Ta je predvidel, da bi sedanje veliko razpršeno naselje z okoli 600 prebivalci lahko pozidali s 162 novimi, tudi večstanovanjskimi hišami, in bi se v prihodnjih desetih in več letih naselje povečalo za približno trikrat, na okoli dva tisoč prebivalcev. V preteklih dveh letih je občina pod vodstvom župana Igorja Kolenca na Šaredu prodala 17 parcel in zanje iztržila okoli 1,7 milijona evrov. Povprečna cena za kvadratni meter je znašala od 130 do 135 evrov.

Pet parcel je ob lokalni cesti, ki pripelje na 200 metrov visoko gričevje nad Izolo, okoli štiri kilometre od mesta, dve parceli pa povsem na vrhu slemenske ceste, še dva kilometra dlje, pri cerkvi sv. Jakoba. Vodja urada za okolje in prostor Marko Starman pojasnjuje, da potrebujejo le še sklep občinskega sveta o sprejetju letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem.

Parcele so različno velike in merijo od 556 do 1249 kvadratnih metrov, skupaj jih je za 5500 kvadratnih metrov. Pred dvema letoma so bile ocenjene povprečno na 130 evrov za meter (brez DDV). Toda v uradu za okolje in prostor nam je Patricija Fabijančič Močibob pojasnila, da jih morajo pred razpisom javne dražbe še enkrat dati ceniti, saj so se cene v tem času zvišale za najmanj deset odstotkov. Zato sklepamo, da bodo izklicne cene na dražbi znašale od 140 do 150 evrov (spet brez DDV) za meter. V občini ocenjujejo, da bodo zanje iztržili med 800.000 in 850.000 evrov.

Cene so sprejemljive, kaj pa infrastruktura?

Cene so na prvi pogled sprejemljive, saj gre za lepe razgledne lokacije, le štiri do šest kilometrov od morja in v izjemnem istrskem okolju. Ko pa govorimo z domačini, postane jasno, zakaj so cene takšne. Nekaj parcel je na strmem terenu, ki zahteva veliko podpornih zidov in težko urejanje dostopa. Največji problem gradnje na Šaredu je komunalna opremljenost območja. V občini so izdelali približni izračun, ki kaže, da bi za komunalno urejenost naselja potrebovali 20 milijonov evrov. To pomeni, da ga bodo postopno urejali še najmanj 20 let.

Nepremičninar Edmond Petrovič iz Investmonda trdi, da se je promet z nepremičninami v zadnjih nekaj letih na tem območju zelo povečal, da je v zadnjem času prodal tri manjše parcele v zasebni lasti, in to po približno ceni 200 evrov za kvadratni meter. »Kupci se raje odločijo za nekoliko dražje zasebne parcele, ker v agencijah sklepamo take pogodbe, po katerih je nakup opravljen tedaj, ko lastnik pri parceli zagotovi potrebne komunalne priključke. Občina navadno prodaja obljube. Njene parcele so morda kak desetak cenejše, vendar traja več let, preden njihovi kupci potem pridejo do vse infrastrukture in gradbenega dovoljenja,« pravi Petrovič.

Šaredini bi imeli svojo krajevno skupnost

Šaredin in član sveta KS Korte Marko Marancin pove, da je prodaja parcel lani povzročila veliko nejevoljo med prebivalci: »Z občino je bilo zmenjeno, da bodo denar od parcel in komunalnega prispevka vlagali v komunalno opremljanje območja. Toda potem so lani namesto vlaganj v infrastrukturo na Šaredu investirali v opremljanje obale ob stari obalni cesti. Zato smo ustanovili civilno iniciativo, ki je zahtevala, da se odcepimo od sedanje krajevne skupnosti in ustanovimo svojo. Prehitele so nas lokalne volitve in zdaj čakamo, kako bo ravnal novi župan,« je povedal Marancin. Nova stanovanja pomenijo še šibkejši pritisk v vodovodnih ceveh, vse manj primerne ceste in predvsem vse večje naselje, ki ni priključeno na skupno čistilno napravo. Lastniki parcel morajo (kljub plačilu komunalnega prispevka) graditi priključke sami, zato je gradnja dražja.

Že pred 15 leti obljubljena slemenska cesta iz mesta (Jagodja) na Šared ostaja neuresničen projekt. Lani pa je občina vložila vsaj zahtevo za gradbeno dovoljenje za dva kilometra dolg kanalizacijski kolektor, ki bo stal 791.000 evrov (brez DDV). Z javnim naročilom so izbrali podjetje Grafist in sklenili pogodbo z odložnim pogojem, da začne graditi, ko bo občina pridobila gradbeno dovoljenje, gradnja pa naj bi trajala 120 dni. Ampak s tem bodo zgradili šele prvo fazo kanalizacije do naselja, graditi bodo morali kanalizacijsko omrežje (in drugo opremo) v še vsaj treh fazah, nam pove vodja urada za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj Tomaž Umek.

Bo R Mercuri lahko gradil le garažo ali parkirišče?

V občini se zavedajo, da bi morali celotno kupnino od šaredinskih parcel vračati naselju in preprečiti spontano ter polovičarsko urbanizacijo izolskega podeželja, toda hkrati so deležni več sodnih pravd, s katerimi jim iznajdljivi »podjetniki« sušijo blagajno. »V občini ne bomo iztržili dovolj za poravnavo dolga, ki znaša približno 1,9 milijona evrov samo s prodajo parcel. Morali se bomo še zadolžiti in upnikom ponuditi poplačilo z drugimi nepremičninami,« pravi župan. Dogovor z upniki ne bo lahek tudi zato, ker namerava občina februarja razgrniti OPN. Ta na območju hale v posesti R Mercurija nikakor ne predvideva gradnje stanovanjskega bloka ali večjega hotela, ampak približno že deset let tam načrtuje samo parkirišča, garažno hišo in zelenico.

»Sprejetje OPPN je politična odločitev občinskega sveta, za katerega potrebuje tudi soglasje vlade oziroma soglasodajalcev. In nihče ne more svetnikom narekovati, kaj morajo sprejeti na določenem zemljišču,« pojasnjuje Marko Starman, ki ne razume, kako je lahko sodišče presodilo takšno odškodnino za objekt, za katerega v občini ni bilo izvedbenega akta.