»Morebito reševanje robota iz potopljenega rova bi bila zahtevna naloga«

Vodja ekipe za tehnično potapljanje Damir Podnar pravi, da nevarnost v idrijskem rudniku predstavlja material, ki je ostal v rovih.  

Objavljeno
20. september 2018 06.00
Posodobljeno
20. september 2018 06.00
Damir Podnar je vodja ekipe za tehnično potapljanje pri URSZR. FOTO: Arhiv Dela
V rudniku živega srebra v Idriji v teh dneh preizkušajo robota UX-1, s katerim strokovnjaki zbirajo informacije o geometriji rudnikov. Posledično ocenjujejo tudi dostopne zaloge mineralnih surovin, ki so morebiti ostale v opuščenih in zalitih rudnikih. Idrija je eno od štirih pilotnih območij, na katerih ekipa Unexmina preizkuša avtonomno, 112-kilogramsko robotsko podmornico. 

V stalni pripravljenosti, če bi se robot kje zataknil oziroma bi izgubili stik z njim, je ekipa za tehnično potapljanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR). Njen vodja je Damir Podnar, ki pravi, da bi bilo reševanje robota iz idrijskega rudnika precej zahtevna naloga.


Zakaj bi bilo morebitno rešeanje robota tako zahtevna naloga?


Doslej smo v potopljenih rudnikih ali drugih objektih reševali robote, ki so jih uporabljali pri različnih potapljaških delih. Te je bilo lažje locirati, saj je potapljač le sledil kablu, s katerim je bil s površjem povezan robot. Največkrat je težava v tem, da se robot kje zagozdi, zato ga moramo reševati fizično.


Večkrat smo slišali, da so razmere v idrijskem rudniku živega srebra zelo zahtevne. Preden so v jašek Borba potopili robota, ste najbrž preverili, kakšne razmere vladajo v jašku Borba?


Nevarnost v tem rudniku predstavlja predvsem material. Opazili smo ostanke zaščitnih mrež, ki so bile nameščene naknadno in so ostale pod vodo, pa tudi precej kablov. To potapljaču otežuje prehode med enim in drugim nadstropjem. Člani enote so bili obveščeni, da se v idrijskem rudniku izvaja dejavnost, zato smo sedaj v pripravljenosti.

image
Podvodni robot raziskuje potopljeni jašek Borba v idrijskem rudniku živega srebra. FOTO: Unexmin


Koliko podobnih intervencij pa imate na leto?


Zadnja leta malo, večinoma gre le za vaje. Lani smo v tolminski jami iskali potapljača, sicer pa rešujemo stvari, stroje. A tega je – poudarjam – malo. V Sloveniji se večina ljudi potaplja rekreativno, do globine okrog 40 metrov, v kontroliranih pogojih. Pri večjih globinah, v zaprtih prostorih, pa mora biti prisoten jamski ali tehnični potapljač.


Najbrž pa gre pri tehničnem potapljanju za specifično dejavnosti?


Seveda. Ta zvrst potapljanja ni povsem tipična. Potapljamo se v rudnikih z usedlinami, pri tem uporabljamo dihalne aparata zaprtega kroga dihanja, tako recikliramo izdihan zrak, da ne ustvarjamo mehurjev.