Na novo zagnali projekt za vodo v Istri
Skupaj bodo poiskali dodatni vodni vir – V Istri se medtem bojijo naslednjega dežja
Odpri galerijo
V Istri se bojijo, da bi kerozin s prihodnjim dežjem dosegel rižanski vodni vir. Foto Uroš Hočevar
Ljubljana, Koper – »Glede na to, da smo novi župani in nov minister, smo se odločili, da ponovno začnemo s projektom vzpostavitve alternativnega vodnega vira,« je po včerajšnjem sestanku z istrskimi župani dejal minister za okolje in prostor Simon Zajc. V slovenski Istri se za to borijo že več desetletij. Medtem pa jih skrbi, kaj bo, če obstoječ rižanski vodni vir pride v stik s kerozinom, ki se je razlil v nezgodi vlaka pri Hrastovljah minuli teden.
Minister Zajc je omenil, da je predhodno prišlo v komunikaciji z istrskimi župani do šuma, kar naj bi zdaj premostili in se dogovorili o usklajenem delovanju. Po razlitju kerozina iz poškodovanega vagona ob iztirjenju vlaka pri Hrastovljah, minuli teden, bodo skušali preprečiti, da bi onesnaženje doseglo rižanski vodni vir, od katerega je odvisnih 90.000 uporabnikov na območju slovenske Istre, skupaj s turisti pa se to število poveča na 130.000.
»Smo pred ekološko katastrofo in še nismo zadovoljni z rešitvijo. Vsakih padavin se bojimo,« je po srečanju z ministrom poudaril koprski župan Aleš Bržan. Že pred tem pa je v dopisu ministrstvu, Slovenskim železnicam in drugim pristojnim službam opozoril na georadarske meritve, ki so pokazale, da se na območju izlitja kerozina, na globini 20 do 30 metrov, nahaja približno deset metrov debel sloj zemljine, prepojene s kerozinom.
»Meritve redno opravljamo in če bomo zaznali onesnaženost, bomo rižanski vodni vir (trenutno črpajo le podtalnico op.a.) povsem odklopili. Tedaj bomo povsem odvisni od vodovodov v Sežani in Kubedu, ki pa v primeru povečane poletne porabe lahko pokrijejo le polovico vseh potreb, zato bi sledile redukcije,« pojasni Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda. Redukcij vode pa v Istri niso imeli vse od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Da bi se izognili onesnaženju rižanskega vodnega vira bodo z različnimi ukrepi skušali preprečiti vdor vode v območje, kjer naj bi se nahajal kerozin. Me drugim morajo Slovenske železnice po odločbi agencije za okolje zajeti vse vode, ki bodo zapadle na območje tunela, preden bi poniknile v tla in sprožile premik kerozina proti vodnemu viru.
»Pričakujem, da je bilo to zadnje opozorilo narave in da se bodo stvari zdaj resnično premaknile,« o napovedi za vzpostavitev dodatnega vodnega vira meni Pregelj. Možnih projektov je več in odločitev o tem je stvar istrskih občin. Pripravili so že projekte za vodno zajetje Kubed, za Padež, pa tudi za desalinizacijo morske vode (le kot dopolnilni vir) »Z vidika Rižanskega vodovoda bi zagotovo Padež, kot projekt istrskih in kraških občin, pomenil najboljšo vodno oskrbo,« ocenjuje Pregelj. Projekt je bil v preteklosti ovrednoten na 60 milijonov evrov, a je zaradi različnih pogledov ali interesov zastal.
Minister Zajc je omenil, da je predhodno prišlo v komunikaciji z istrskimi župani do šuma, kar naj bi zdaj premostili in se dogovorili o usklajenem delovanju. Po razlitju kerozina iz poškodovanega vagona ob iztirjenju vlaka pri Hrastovljah, minuli teden, bodo skušali preprečiti, da bi onesnaženje doseglo rižanski vodni vir, od katerega je odvisnih 90.000 uporabnikov na območju slovenske Istre, skupaj s turisti pa se to število poveča na 130.000.
Vsakih padavin se bojijo
»Smo pred ekološko katastrofo in še nismo zadovoljni z rešitvijo. Vsakih padavin se bojimo,« je po srečanju z ministrom poudaril koprski župan Aleš Bržan. Že pred tem pa je v dopisu ministrstvu, Slovenskim železnicam in drugim pristojnim službam opozoril na georadarske meritve, ki so pokazale, da se na območju izlitja kerozina, na globini 20 do 30 metrov, nahaja približno deset metrov debel sloj zemljine, prepojene s kerozinom.
»Meritve redno opravljamo in če bomo zaznali onesnaženost, bomo rižanski vodni vir (trenutno črpajo le podtalnico op.a.) povsem odklopili. Tedaj bomo povsem odvisni od vodovodov v Sežani in Kubedu, ki pa v primeru povečane poletne porabe lahko pokrijejo le polovico vseh potreb, zato bi sledile redukcije,« pojasni Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda. Redukcij vode pa v Istri niso imeli vse od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Da bi se izognili onesnaženju rižanskega vodnega vira bodo z različnimi ukrepi skušali preprečiti vdor vode v območje, kjer naj bi se nahajal kerozin. Me drugim morajo Slovenske železnice po odločbi agencije za okolje zajeti vse vode, ki bodo zapadle na območje tunela, preden bi poniknile v tla in sprožile premik kerozina proti vodnemu viru.
Bodo obudili načrte s Padežem?
»Pričakujem, da je bilo to zadnje opozorilo narave in da se bodo stvari zdaj resnično premaknile,« o napovedi za vzpostavitev dodatnega vodnega vira meni Pregelj. Možnih projektov je več in odločitev o tem je stvar istrskih občin. Pripravili so že projekte za vodno zajetje Kubed, za Padež, pa tudi za desalinizacijo morske vode (le kot dopolnilni vir) »Z vidika Rižanskega vodovoda bi zagotovo Padež, kot projekt istrskih in kraških občin, pomenil najboljšo vodno oskrbo,« ocenjuje Pregelj. Projekt je bil v preteklosti ovrednoten na 60 milijonov evrov, a je zaradi različnih pogledov ali interesov zastal.
