Niso vse češnje briške

Sadjarji v soseščini lahko uporabljajo učinkovitejša škropiva, Slovenija pa jih ne registrira.

Objavljeno
30. maj 2018 09.10
Posodobljeno
30. maj 2018 09.43
Letina je dobra. FOTO: Blaž Močnik
Goriška Brda - Goriška Brda – Po dobrem tednu dni od začetka branja briških češenj so tamkajšnji sadjarji lahko zadovoljni z letino, a vseeno utrujeni zaradi nenehnega boja z naravo, kjer nimajo protiučinkov, in prekupčevalci, ki jim kvarijo dobro ime. So pa zadovoljni, da so potrošniki bolj pozorni, kaj se prodaja kot briška češnja.

"Češnja je bila vedno prva, ki je v Brdih prinesla denar k hiši," je na pomembnost letine opozoril predsednik tamkajšnjega združenja sadjarjev Radovan Jelina. Cena za kilogram slastnih rdečih hrustavk se drži pri šestih evrih, če bo vse po sreči pa bo sadež na voljo še kakšen mesec. "Cena je vredu in pridemo skozi. Je pa precej skrbi, preden češnje sploh lahko prodajamo," je dejal.

image
Radovan Jelina želi učinkovitejša škropiva. FOTO: Blaž Močnik


V zadnjih letih kakovostne češnje ni lahko pridelati. Poleg nagajivega vremena, ki lahko pridelek češenj zmanjša za tretjino ali več, so resna grožnja sadjarjem še škodljivci. Če je češnjeva muha trenutno še obvladljiva, postaja plodova vinska mušiča, ki napada vse rdeče plodove, resna težava. Sadjarji se ji zoperstavljajo s škropivi, ki so pri nas dovoljena za uporabo, a sosednje države poznajo učinkovitejša, ki pa pri nas niso registrirana. "Sadje, ki prihaja k nam iz sosednjih držav in ki se lahko uživa, je tretirano s temi škropivi. To pa ni prav, da smo mi v podrejenem položaju. Če bi šlo za jabolka in hruške, ne bi bilo težav, pridelovalcev češenj pa pri nas ni veliko. Ampak pristojni bi nas morali vseeno podpreti," je prepričan Jelina.
 

Pozorni na prekupčevalce


S tem se težave briških sadjarjev še ne končajo. Dolga brada jim namreč rase tudi v poslovnem dvoboju s prekupčevalci, ki kupujejo češnje iz Italije ali Španije, na tržnicah in ob cesti pa jih prodajajo kot briške. Letos že v času, ko najbolj zgodnji plodovi na približno 100 hektarjih češnjevih sadovnjakov, ki dajo do pet ton sadja, še niso dobili rdeče barve. Po ocenah bricev se uvoženih češenj pod blagovno znamko briška češnja proda še polovica količine avtohtonih. Prekupčevalci so povsod po Sloveniji, med njimi pa je tudi nekaj Bricev, za katere vedo domačini in inšpekcije. "Inšpektorji resda opravljajo svoje delo, ampak zaključkov ni ali pa niso dovolj strogi," trdi Jelina. S tem pa se dela precejšnja škoda ugledu sadjarjem in izdelku samemu. "Srce me zaboli, ko me dolgoletne redne stranke vprašajo, ali res prodajam domače češnje," je sredi prodajnega mesta v bovškem središču priznala Gabrijela Koncut z istoimenske kmetije v Vedrijanu.

image
Ljudje sprašujejo, ali gre za domače češnje. FOTO: Blaž Močnik


"Če so češnje italijanske, naj se napiše, da so pač italijanske. Naj se vendar kupec odloči, kaj bo kupil," predlaga Klavdij Peršolja z domačije Zarova v Gonjačah. Toda v isti sapi prizna, da jih prekupčevalci laže prodajajo kot briške, za nameček pa iztržijo za petino večjo ceno od uvoženih. Veseli pa ga, da so kupci vedno bolj ozaveščeni, kaj kupujejo, in upa, da bo več reda prineslo tudi uvajanje certifikata izbrana kakovost na področju sadja in zelenjave. "Vse briško sadje ima sloves, ki ga ljudje cenijo in so zato pripravljeni plačati nekaj več. Veliko ljudi pa prav zaradi češenj obišče Brda, ki so v turistični eksploziji," je dodal.

image
Češnja je turistični produkt, pravi Tina Novak Samec. FOTO: Blaž Močnik


Turistov pa bo v Brdih polno že ta konec tedna, ko se začenja tradicionalni Praznik češenj, ki ga pripravljajo že 52. leto zapored. Za največjo turistično prireditev v Brdih nasploh spet pričakujejo več deset tisoč gostov, poleg trgovcev in sadjarjev – briški vinarji tako ali tako nimajo več predaha – pa si lahko roke manejo tudi lastniki turističnih postelj, saj bo vsaj ob koncih tedna polnih vseh 600 kapacitet. "Sadež je postal turistični produkt," pravi direktorica tamkajšnjega turističnega zavoda Tina Novak Samec: "Češnja ob ustrezni kakovosti upraviči sloj sloves, pomaga pri prepoznavnosti in privablja goste. V Brdih je vpeta v kar nekaj produktov in v tem času je sestavni del kulinarike, vendar ne zgolj kot sladica."