Otrok komajda še dovolj za normalen vpis

Demografska slika: V tolminski in bovški občini ugotavljajo, da število otrok po kriznih letih vendarle spet narašča

Objavljeno
20. september 2018 06.00
Posodobljeno
20. september 2018 10.48
Nazadnje je tolminska osnovna šola tri oddelke prvošolcev napolnila pred petimi leti. Foto Blaž Močnik
Tolmin – Trije oddelki prvošolčkov v tolminski osnovni šoli po nekaj letih znova vlivajo nekaj optimizma na območju, kjer je demografska slika še vedno skrb vzbujajoča. V prihodnjih letih vsaj centralne šole pričakujejo stabilen vpis, čeprav se je število prebivalcev tolminske občine od leta 2008 z 11.951 zmanjšalo na 11.147 v tem letu.

Nazadnje je tolminska šola Franceta Bevka napolnila tri oddelke novopečenih šolarjev v šolskih letih 2013/14 in 2005/06, ko je bilo učencev kot letos približno 60. V zadnjih petih letih se je z izjemo leta 2016 v občini rodilo dobrih 100 otrok. »Pregled skupnega števila vključenih otrok v osnovne šole v zadnjih desetih letih na splošno sicer kaže na rahel padec vpisa, ki je bil najizrazitejši v šolskem letu 2012/2013, ko je bilo v šole vključenih 814 otrok, a od takrat skupno število otrok spet narašča,« je nekaj vzrokov za optimizem našel Matjaž Kos z oddelka za družbene dejavnosti tolminske občine. Medtem ko je vpis konstanten tudi v šoli na Mostu na Soči, pa se število vpisanih otrok v Podbrdu v Baški grapi zadnja leta stalno zmanjšuje.

Lani so v bovški občini našteli najmanjše število rojstev doslej – zgolj 12.
Gimnazija Tolmin ima 48 novincev, 14 več kot lani. 
Število prebivalcev tolminske občine leta 2008 je bilo 11.951, letos pa 11.147.

 

Za manjše kraje šole neprecenljive

V tolminski občini za zdaj ne glede na stroške in vpis ohranjajo zdajšnje število šol, vrtcev in vseh podružnic. »Majhne šole so za manjše kraje namreč neprecenljivega pomena, saj prispevajo h kakovosti njihovega življenja, kulturnemu in drugemu vsestranskemu razvoju. Povezanost prebivalcev, otrok in šolskih delavcev v njih je intenzivna in pristna,« poudarja Kos, a pričakuje tudi razumevanje okolja: »Ne nazadnje na vpis otrok vpliva tudi šola sama, pomembni so njen ugled v kraju delovanja, kakovost njenega dela in sodelovanje s krajani. Če so interesi staršev, šol in lokalne skupnosti na različnih bregovih, ima to lahko negativen vpliv ravno na otroke.«

image
V zadnjih petih letih se je z izjemo leta 2016 v občini rodilo dobrih 100 otrok. Foto Blaž Močnik

 

Kriza in potres

Vpis 22 otrok v prvi razred je za Bovec nadpovprečen; še štirje prvošolci obiskujejo podružnični šoli na Žagi in en otrok v Soči, a zadnja generacija, ki je bila še dovolj velika za dva oddelka, je šolske klopi zapustila pred dvema letoma. Lani so v celotni občini našteli najmanj rojstev doslej – komaj 12. »Upad števila rojstev je lahko tudi posledica minule krize v naši občini, ko so se zapirala delovna mesta, pa tudi potres je prispeval k temu. Nekaj let po potresu leta 1998 je bilo rojstev zelo malo. Zato je bilo tudi število otok na šoli v šolskem letu 2011/12 najmanjše, samo 192,« pravi ravnatelj bovške osnovne šole Iztok Kenda: »Od takrat pa število otrok počasi narašča, v letošnjem šolskem letu je vpisanih 215, kar je največ v zadnjih desetih letih.«

Nedavno povprečje prvošolcev na Bovškem je bilo samo od 15 do 19 otrok na generacijo. V zadnjih letih je od 20 do 28 otrok, kar pa še ne zadostuje za dva oddelka.

 

Sliko izboljšujejo tudi priseljenci

Malo otrok vpliva na oblikovanje oddelkov v vrtcu in kasneje v šoli, pravi Jožica Kavs z bovške občine. »Edino razveseljivo dejstvo je, da so bila rojstva tudi na območju podružničnih šol, kar omogoča ohranitev tudi teh oddelkov. Če bi ohranjanje oddelkov na podružnicah gledali samo z vidika stroškov, bi morali kakšnega tudi že zapreti. A če zapremo podružnično šolo, iz kraja vzamemo še zadnje življenje. To velja predvsem za Sočo. Kolikor bo le mogoče, bo občina ob sodelovanju pristojnega ministrstva poskušala ohraniti tudi ta oddelek.« Poleg naravnega prirasta je v Posočju nekaj otrok več tudi zaradi priseljevanja.

V Bovcu so v vrtec vpisali nekaj otrok madžarskih staršev ali iz mešanih zakonov, kar pripisujejo priseljevanju zaradi delovnih mest v turizmu. V zadnjem obdobju se je povečal tudi vpis otrok priseljencev, največ s Kosova, ugotavljajo v Tolminu. Takšnih otrok je šest. Mnogi med njimi slovenščine ne obvladajo, zato jim pomagajo v okviru projekta Slovenščina za priseljene otroke in njihove starše, katerega pobudnik je bil prav Vrtec Tolmin.