Pacientom pomagajo, da bodo kos življenju »tam zunaj«

Psihoterapevtski oddelek v PB Idrija praznuje 25 let delovanja. Dnevna hospitalizacija in ambulantno zdravljenje sta glavna mejnika, ki ju strokovnjaki postavljajo v ospredje.

Objavljeno
07. oktober 2019 06.01
Posodobljeno
07. oktober 2019 07.22
Kako bo na delovanje ustanov vplivalo odpiranje centrov za krepitev duševnega zdravja, še ni jasno. FOTO: Tadej Regent/Delo
Idrija – Psihoterapevtski oddelek Psihiatrične bolnišnice Idrija (PBI) praznuje 25. obletnico delovanja. Je resda eden najmanjših in najmlajših tovrstnih oddelkov v državi, a s trinajstčlansko stalno ekipo daje osebam s psihotičnimi in nevrotičnimi motnjami vso strokovno podporo, ki jo pacienti potrebujejo.

Vodja psihoterapevtskega oddelka Anica Gorjanc Vitez je ob obletnici, ki so jo v PBI počastili s strokovnim srečanjem psihologov, psihiatrov, zdravnikov splošne medicine in psihoterapevtov iz vse Slovenije, povedala, da je njihovo delo naravnano zelo timsko.



Na oddelku izvajajo dva psihoterapevtska programa različne intenzivnosti, v katera vključijo posameznika glede na njegove sposobnosti in glede na izraženost njegove duševne motnje. Oddelek je odprtega tipa in spodbuja posameznika z motnjo na področju duševnega zdravja k čim boljši integraciji v domače okolje.


Trening za domače okolje


Spekter pacientov na oddelku s 26 posteljami je širok. Sprejemajo osebe, ki imajo težave na področju anksioznih in razpoloženjskih motenj ter ljudi z izkušnjo psihoze, vse pogosteje prihajajo tudi posamezniki z osebnostnimi motnjami.

»Pacienti so sicer mešani po spolu in izobrazbi, prav ta heterogenost pa prinese odlično simulacijo zunanjega okolja. Pomanjkanje veščin iz domačega okolja se, recimo, prenese tudi sem, kar nam pri terapiji predstavlja nekakšen poligon za trening,« je dejala specialistka klinične psihologije dr. Špela Hvalec.

image
Vodilni v ekipi Psihiatrične bolnišnice Idrija so (z leve) klinična psihologinja Špela Hvalec, vodja psihoterapevtskega oddelka Anica Gorjanc Vitez, direktor Bogdan Tušar in strokovni direktor Marko Pišljar. FOTO: Anja Intihar


Izkušeno psihologinjo pri delu še vedno pogosto kaj preseneti: »Vedno znova. Včasih slišimo takšne zgodbe, da si rečemo, da ima življenje širše meje kot domišljija. Večinoma v negativno smer, a na srečo – za naše zdravje in motiviranost – včasih vendarle tudi v pozitivno,« je še dodala, medtem ko nas je vodila skozi lično urejene sobe v stavbi »S«, ki takšnega imena nima naključno. Poimenovali so jo po latinski besedi »spes« – upanje.

»Časovni okvir zdravljenja je približno tri mesece. Prva dva meseca je hospitalna obravnava intenzivnejša, pacienti so tu nastanjeni od ponedeljka do petka. Pozneje ko jim gre bolje, preidejo v program dnevnega zdravljenja. To je bolj smiselno, saj jih poskušamo pripraviti na življenje 'tam zunaj', ki mu morajo biti kos,« je povedala vodja oddelka.

Pacientom omogočajo različne podporne vsebine, od možnosti vključitve v gibalne, likovne in glasbene skupine do izobraževalnih delavnic, učenja relaksacijskih tehnik in biblioterapije.


Kaj bo psihoterapiji prinesla prihodnost?


Anica Gorjanc Vitez je ob 25. obletnici kot glavna mejnika razvoja psihoterapije v Idriji poudarila dnevno hospitalizacijo, s katero so ljudi spodbudili, da se prej začnejo vračati v domače okolje, pa tudi ambulantno zdravljenje, s čimer so zmanjšali število ponovnih hospitalizacij.

Pacientom je na voljo tudi več kot 40 ambulant klinične psihologije (Idrija, Logatec, Postojna in Koper) – pred desetimi leti so bile na primer razpisane le tri mesečno.
 


Paciente v Idrijo največkrat napotijo dežurni psihiatri, pa družinski zdravniki, zgodi se tudi, da na zdravljenje pridejo sami, čeprav na psihoterapevtskem oddelku brez lastne volje ne morejo biti. Psihoterapija ni mogoča proti volji pacienta, je bila jasna Gorjanc Vitezova, a dodala, da na oddelku uporabljajo tudi farmakoterapijo: »Pacient je včasih v akutni fazi nepripravljen na psihoterapevtsko obravnavo, ker je simptomatika še zelo fluidna. Ko s farmakoterapijo dosežemo umiritev, lahko pridemo zraven z besedo.«

image
Paciente v Idrijo največkrat napotijo dežurni psihiatri, manj družinski zdravniki. FOTO: Anja Intihar


V PBI bi si v prihodnjih letih želeli izpopolniti programe, ki jih že izvajajo, pri tem pa spet obuditi nekatere vsebine, ki so šle v preteklosti v zatišje zaradi kadrovskega primanjkljaja. Pri tem bo morala pomagati tudi država – psihiatrične bolnišnice so bile v lani sprejeti resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja namreč popolnoma prezrte, je spet opozoril direktor PB Idrija Bogdan Tušar, kar je po njegovih besedah nedopustno.

Kako bo na delovanje ustanov vplivalo odpiranje centrov za krepitev duševnega zdravja, še ni jasno, je pa utemeljena bojazen, da bodo specializirane bolnišnice na ta račun izgubile dragoceni kader.